LETNI ZBOR ČLANOV DRUŠTVA

Delovno predsedstvo

Delovno predsedstvo

Nastop mešanega pevskega zbora DU L litija

Nastop mešanega pevskega zbora DU L litija

Prisotno članstvo

Prisotno članstvo

Govor podžupanje občine Litija, Lijane Lovše

Govor podžupanje občine Litija, Lijane Lovše

Dobitniki priznanj

Dobitniki priznanj

Člani društva upokojencev Litija smo se 30. marca 2017 zbrali na letnem Zboru članov.

Ocenili smo delo društva v letu 2016, finančno poslovanje in rezultate. Društvo je, z varčnim poslovanjem in veliko prostovoljnega dela, preteklo leto sklenilo s pozitivnim rezultatom. Izpolnili so tudi večino nalog, začrtanih z letnim programom dela. 950 člansko društvo ima člane v starostnem razponu petdeset let, najstarejši članici imata več kot sto let in na njiju smo posebej ponosni.

S svojim programom dela si prizadevamo, da ponudimo članom aktivnosti, ki so primerne njihovim fizičnim in materialnim možnostim. In tudi za krepitev fizične in umskih aktivnosti, ki naj bi upokojence spremljale v tretjem življenjskem obdobju. Že tradicionalnim aktivnostim društva na področju sociale, športa, izletništva, pohodništva in kulture, vedno dodajajo nove, da bi zadovoljili svoje člane. Njihove kulturne prireditve vedno napolnijo prireditveni prostor, večkrat z njimi obiščejo tudi vrstnike v Domu starejših v Litiji in Črnem potoku. S člani vzdržujejo stike tudi s čestitkami ob okroglih obletnicah, s starejšimi od osemdeset let pa se družijo enkrat letno, oktobra. To srečanje je priljubljeno in dobro obiskano.

Lansko leto smo ponovno obudili Teden upokojencev, na katerem so se vsak dan vrstile zanimive prireditve; od Okrogle mize o skrbi za starejše in medgeneracijskem sodelovanju ter razne kulturne in športne prireditve in zaključno družabno srečanje. Glede na to, da se je vse dogajalo v središču mesta in v lepem jesenskem vremenu, so pričakovali večjo udeležbo članov. Letos bomo Teden upokojencev organizirali konec maja ali v začetku junija, z novimi prireditvami in predstavili članom in krajanom svoje aktivnosti.

Za izvajanje programa in dejavnosti društva so zaslužni številni prostovoljci, ki so jih na zboru članov tudi letos nagradili s priznanji, ki so jih prejeli:

bronaste plakete: Fatima Mušič, Ana Jarm, Ivan Blažič, Terezija Blažič, Joži Cividini, Rozi Mežnar in Milan Amon,

srebrne plakete: Beti Prašnikar, Jelka Zajec, Slavi Janež in Mira Uličevič,

zlate plakete pa: Breda Merčon, Adi Slabe in Karlo Lemut.

Sprejeli smo program dela in finančni načrt za leto 2017, s katerim bomo nadaljevali že uveljavljene in priljubljene dejavnosti društva.

V razpravi na poročila je bilo opozorjeno na izvajanje sklepov jesenske Okrogle mize in predvsem na obuditev Sveta za starejše pri županu, ki bi mu bili ti sklepi lahko dobra osnova za obravnavo in razreševanje problematike starejših v občini, ter da s problematiko starejših seznani tudi Občinski svet. Opozorili so na nujno povečanje in pomladitev članstva in tako zmanjševanje števila članov društva. In seveda, na zastoj pri usklajevanju pokojnin, kar vpliva na socialni položaj upokojencev.

Upokojence, ki še niso včlanjeni v društvo, vabimo, da se nam pridružijo in preživljajo dneve v pestri in dobri družbi.

Tekst: Martina Kralj

Fotografije: Milan Amon

 

NJIHOVE ŽIVLJENJSKE ZGODBE

Na zboru članov 24.3.2016 smo počastili dva para zlatoporočencev, ki sta nam zaupala svoji življenjski zgodbi ob 50. letnici njune poroke in sta jih pripravljena deliti z nami:

Zlatoporočenca BETI IN JANEZ PRAŠNIKAR

  

V 50 letih skupnega življenja je veliko zgodb, katerih se rada spominjava. Vse se je začelo daljnega leta 1960 v Industrijski kovinarski šoli. Janez je obiskoval tretji letnik, jaz pa prvega. Med skupino fantov iz Litije, ki so prišli vsako jutro v šolo, je Janez izstopal. Bila je ljubezen na prvi pogled. Več let sva skupaj potovala na relaciji Litija, Ljubljana in Vrhnika. Nato je sledilo služenje vojaškega roka. Ker je moral Janez za eno leto v Nemčijo na prakso, jaz pa sem bila noseča, sva se v letu 1966 na hitro odločila za poroko. V februarju sem se preselila v Litijo za » tamlado« in se takoj zelo dobro razumela s taščo. Avgusta sem rodila sina Matjaža. Po vrnitvi iz Nemčije je šel Janez  še za krajše obdobje v Bosno. Nato sem rodila še sina Klemna. Dogradili smo hišo in sva si uredila najino želeno stanovanje. Zaradi številčnejše družine je Janez zamenjal terensko delo z novo službo v Saturnusu. Bilo je več časa za dopust. Radi smo hodili v hribe še raje na morje. Janez je imel skrito željo, kupiti jadrnico. Ta želja se mu je uresničila.  Od takrat, do danes večina dopusta preživljamo na jadrnici in plovemo po prelepem Jadranu.

Sinova imata svoji družini. V veliki hiši živita sinova z družinami, v manjši, ki sva ju dogradila pri obstoječi, pa živiva midva. Imava tri vnuke in eno vnukinjo, kateri nama polepšajo dneve, ki jih preživljava v pokoju že 18 let.

Oba imava več hobijev. Janez je pel pri Lipi in pri oktetu Valvazor. Sedaj pa oba pojeva pri Šmarskem Zvonu in Mešanem pevskem zboru v DU Litija. Zadnjih pet let Janez intenzivno slika. Imel je tri samostojne razstave. Jaz rada kegljam in urejam vrt. Oba sodelujeva v Literarni skupini DU Litija in pri U3. Sodelujeva na mnogih prireditvah, zato se večkrat vprašam »Kaj je danes na sporedu, da ne zamudiva?«.

Trenutno nama zdravje služi, da lahko dohajava vse aktivnosti in da sva srečna v zakonu.

 Beti in Janez Prašnikar

Zlatoporočenca BERTA in JOŽE TRŠELIČ

Pisalo se je leto 1943-sredi vojne vihre- sama žalost, jok a tudi sreča. Nasmehnila se je mladi slovenski družini, izgnani v Križevce na Hrvaškem, kjer se je mami Mariji in očetu Jožetu rodil 13. septembra tretji otrok.

Le 48 ur kasneje je prvič zajokala čisto na drugem koncu v Gradcu pri Litiji punčka, ki se je rodila mami Berti in očetu Janezu, kot drugi od treh otrok.

Naključja so se vrstila, fantek je dobil po očetu ime Jože, punčka pa po mami Berta.

IN ŽIVLJENJE JE TEKLO DALJE……..

Vojna se je končala in za sabo pustila trpljenje, a nekaj smo le imeli, vsak svoj dom, skromen pa vseeno lep.
Leta 1950 sva oba na isti dan prestopila šolski prag, eden v Trbovljah, drugi v Litiji.
Najstniška leta sva preživela 50 kilometrov narazen, na gimnaziji v Trbovljah in učiteljišču v Ljubljani in se še vedno nisva poznala. Rasla sva vsak na svojem koncu, potem pa se je leta 1963 zgodil preobrat. Jože kot študent in Berta kot učiteljica sva se pričela voziti v Ljubljano. Oba še zelo mlada, še niti dvajsetletnika, sva se prvič srečala na vlaku.
V pogoniškem predoru je moja roka začutila njegovo, en sam dotik je bil usoden. Živahen modrooki fant je očaral plaho dekle. Zajadrala sva v popolnoma nov svet, svet ljubezni. Po dvoletnem »uvajalnem obdobju«, sva 28. avgusta s poroko pričarala najin sanjski dan.

Življenje je teklo z bliskovito naglico, po dveh letih sva povečala družino. Sin Tugo naju je neizmerno osrečil. Prišle pa so tudi nove odgovornosti in dolžnosti. Delo v službi in doma je postalo enolično in je terjalo nekaj novega. Sin je medtem odrasel, spoznal svojo Karmen in se poročil. Postala sta lep par, sebi in nama sta poklonila sina, oziroma vnuka Tila in Gala, študenta in gimnazijca.
Midva sva v tem času sklenila, da bova gradila in izšlo se je. Vsi skupaj smo se preselili. Tri generacije živimo pod eno streho, sredi majhne idilične vasi in imamo se lepo.
Leto 2015 je minilo v znamenju razmišljanj o preteklem obdobju, nabiranju modrosti iz tega obdobja, praznovanju poroke in čudovitem potovanju po Toscani, ki nama ga je podarila najina mlada družina.

Berta in Jože Tršelič

Dragi slavljenci  obeh parov !

V imenu vseh, ki smo danes tu zbrani vama ob visokem praznovanju čestitamo in vama želimo še veliko zdravih, veseli in srečnih let. 

Teden upokojencev

PRED MESTNIM MUZEJEM LITIJA JE BILO ŽIVAHNO

2. Petkovo popoldne (9. september 2016) v organizaciji Društva U3 Litija in Šmartno ter ob veliki podpori Mestnega muzeja Litija se je izteklo. Vsi, ki so se slučajno ali namerno ustavili najprej pred muzejem, so imeli kaj videti in slišati. Rokodelci Društva upokojencev Litija in Društva U3 so na ogled postavili svoje izdelke.

Pol ure je na vhodu v staro sodnijo prepeval Mešani pevski zbor DU Litija ob spremljavi harmonikarja in kitarista. Ustavilo se je tudi nekaj mimoidočih na drugi strani ceste.  Pesmi so bile namenjene  65. rojstnemu dnevu DU Litija in praznovanju Tedna upokojencev Litija.

Sledila je zatvoritev razstave Pozabljene vezenine, kamor so zelo stare in dragocene vezenine prinesle članice DU Litija, Rokodelskega centra Moravče in Društva žena in deklet Vače. Strokovna sodelavka in avtorica zaključne besede (v odsotnosti zaradi bolezni) je bila Branka Bizjan.

Piko na i pa je dodal Pihalni orkester Litija, ki je s svojo mladostjo in razigranostjo popestril večer. Prelila se je pozitivna energija med generacijami.

Milena Dimec
Foto: Milan Amon

© 2010-2015 Društvo upokojencev Litija | Ureja Martina Kralj, oblikovanje in postavitev Adi Slabe