Dolgotrajna oskrba

ALI BO PREDLAGAN OSNUTEK ZAKONA O DOLGOTRAJNI OSKRBI RESNIČNO POMAGAL POMOČI POTREBNIM?

Zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo uvaja novo vejo socialne varnosti in novo socialno zavarovanje, ki ga doslej nismo imeli. Ker gre za poskus celovitega sistemskega pristopa reševanja problematike oseb, ki potrebujejo pomoč druge osebe pri opravljanju temeljnih dnevnih aktivnosti in so od nje odvisne, smo se v Zvezi društev upokojencev Slovenije aktivno vključili v javno razpravo. Podpiramo prizadevanja o sistemski ureditvi zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, saj ga nujno potrebujemo in želimo, da bo prišlo do sprejema čim prej.

ZDUS-OVE PRIPOMBE IN PREDLOGI NA ZAKON O DOLGOTRAJNI OSKRBI IN ZAVAROVANJU ZA DOLGOTRAJNO OSKRBO

I. Zavarovanje za dolgotrajno oskrbo in nosilec zavarovanja

Osnutek ZDOZDO uvaja posebno obvezno »univerzalno« socialno zavarovanje, v katerem imajo vsi določene obveznosti do tega zavarovanja, da bi bili zavarovanci skladno s svojimi potrebami po načelu solidarnosti deležni določenih pravic in kritja stroškov.

V deželah s socialnim zavarovanjem prevladuje ureditev, da z blagajno upravlja organ (običajno skupščina), ki ga sestavljajo predstavniki delodajalcev in zavarovancev. S tem, ko ima nosilec zavarovanja določeno avtonomijo, ima tudi določene dolžnosti in naloge, oboje pa je s predpisi in prakso zelo jasno razmejeno, od pristojnosti in nalog vlade, ministrstva in od nalog in pristojnosti združenj in organizacij izvajalcev storitev. Zasnove take avtonomije v ZDOZDO ni zaznati oziroma so nekatere opredelitve o tem dokaj meglene. Že 1. člen osnutka zakona dobro ureja: »...naloge Zavoda za zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za dolgotrajno oskrbo v sistemu dolgotrajne oskrbe«.

II. Pravice in postopki uveljavljanja pravic

Nova veja socialnega zavarovanja bi morala biti samostojna pravna oseba z lastnimi organi upravljanja, lastnimi prihodki, strokovno službo …

Zavarovanje za dolgotrajno oskrbo in obvezno zdravstveno zavarovanje imata veliko skupnih točk. Če zakonodajalec predvideva ustanovitev skupnega zavoda za obe ti področji, pa mora tudi določiti jasno mejo med pravicami iz enega in drugega zavarovanja, med finančnimi viri za njuno funkcioniranje, med izvajalci ter postopki njihovega uresničevanja. Glede tega osnutek ni dosleden.

III. Izvajalci storitev dolgotrajne oskrbe in mreža javne zdravstvene službe na področju dolgotrajne oskrbe

Predlagani model ne upošteva dejstva, da prav na tem področju opravljajo pomembno vlogo humanitarne in druge samopomočne organizacije, ki bi jih lahko z ustreznimi podpornimi ukrepi stimulirali k še učinkovitejšemu delu in s tem k racionalnejši porabi sredstev, ki jih bo družba lahko namenila za ta sistem. Pri tem bi omenili tudi ZDUS-ov program Starejši za starejše, ki že več kot 10 let uspešno nudi laično prostovoljno pomoč starejšim na njihovem domu. 

IV. Financiranje dolgotrajne oskrbe

V 74. členu so predvidene prispevne stopnje za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Med temi so le prispevki delodajalcev in delojemalcev ter ZPIZ-a. Temu je potrebno dodati tudi prispevke kmetov, samostojnih podjetnikov, samozaposlenih in države (ali občin) za osebe brez dohodkov in za osebe, za katere proračun plačuje prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Poleg prispevkov za dolgotrajno oskrbo osnutek v poglavju 7.3 (členi od 75 do 80) uvaja novo obvezno doplačilo 0,48% od osnove za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki ga plačujejo vsi zavarovanci, ki so zavezanci za plačilo zdravstvenega doplačila po Zakonu, ki ureja obvezno zdravstveno zavarovanje.

S tem predlogom se ne strinjamo, saj pomeni kršenje načela solidarnosti, ne gre pa tudi prezreti, da bo morala zavarovana oseba kriti kar velik del stroškov dolgotrajne oskrbe, kar ne bo dosegljivo. Za osebe z dohodkom pod določeno mejo mora to obveznost prevzeti država.

ZAKLJUČEK

Glede na vse navedeno Zveza društev upokojencev Slovenije predlaga, da se predlagani osnutek zavrne in oblikuje nov, primernejši koncept na podlagi jasnih izhodišč.

20.11.2017

Janez Sušnik,

Predsednik Zveze DUS

 

 

Daljša doba prejemanja pokojnine

Avtor STA, I. H.

2. November 2017, ob 8:15


1/3

Profimedia

Povprečna starostna pokojnina znaša 620 evrov, povprečna neto plača 1044 evrov.

Povprečno število prejemnikov pokojnin iz prvega stebra se je v zadnjih 25 letih povečalo skoraj za 195.900, in sicer s 419.805, kolikor jih je bilo leta 1992, na 615.655 v letošnjem letu. Pokojnine iz prvega stebra so starostne, invalidske, vdovske in družinske. Samo starostnih upokojencev je letos povprečno skoraj 190.500 več kot pred 25 leti.

Starostnih upokojencev je bilo leta 1992 povprečno 248.978, letos pa jih je povprečno 439.416, je razvidno iz zbornika 25 let, ki ga je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) izdal ob svoji 25-letnici.

Več starostnih, manj invalidskih upokojencev

Medtem ko se je število starostnih upokojencev povečalo, je letos skoraj 9200 invalidskih upokojencev manj kot pred 25 leti. Leta 1992 jih je bilo povprečno 91.551, letos pa jih je povprečno 82.398.

Povprečno število prejemnikov družinske in vdovske pokojnine se je v 25 letih povečalo za skoraj 12.400, in sicer z 79.276 na 91.655.

Rekorderki v dobi prejemanja pokojnine sta ženski, ki sta se upokojili januarja 1959. Pokojnino prejemata že 58 let.

Marijan Papež, generalni direktor ZPIZ-a

Razmerje med zavarovanci in prejemniki pokojnin iz prvega stebra se je v 25 letih znižalo za 0,35 odstotne točke. Na enega upokojenca je namreč leta 1992 statistično prišlo 1,82 zavarovanca, letos pa 1,47 zavarovanca.

Med zavarovanci tudi študenti

Vendar pa podatek za letošnje leto kot zavarovance vključuje tudi študente, ki opravljajo študentsko delo in so med delom vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, medtem ko podatek za leto 1992 ne zajema študentov na študentskem delu. Študenti, ki delajo prek študentske napotnice, so namreč vključeni kot zavarovanci šele od 1. februarja 2015.

Povprečna starostna pokojnina v letošnjem letu znaša 620 evrov, kar je približno 390 evrov več kot leta 1992, ko je znašala 228 evrov. Povprečna neto plača je letos 1044 evrov, kar pa je približno 750 evrov več od 293 evrov, kolikor je znašala leta 1992.

 

 Profimedia

Povprečna neto starostna pokojnina je leta 1992 predstavljala 77,8 odstotka povprečne neto plače, medtem ko je v 25 letih ta delež padel na 59,4 odstotka.

Daljša doba prejemanja pokojnine

 Moški so bili ob starostni upokojitvi leta 1992 povprečno stari 56 let in dva meseca, 25 let pa skoraj šest let več, in sicer 62 let. Pri ženskah se je razlika v povprečni starosti ob starostni upokojitvi v 25 letih še bolj povečala. Leta 1992 so bile ob starostni upokojitvi povprečno stare 52 let in pol, 25 let kasneje pa 60 let oz. sedem let in pol več.

Tako primoških kot pri ženskah se je podaljšala tudi povprečna doba prejemanja starostne pokojnine. Pri moških je leta 1992 znašala 14 let, letos pa že 18 let in dva meseca, medtem ko se je pri ženskah podaljšala skoraj za deset let - s 15 let na 24 let in osem mesecev.

dezurni@zurnal24.si

 

 

 

 

 

Ob prevzemu evropske nagrade za program Starejši za starejše poziv državi, naj ne bo mačehovska

Slovenski program Starejši za starejše je v sredo v Evropskem parlamentu v Bruslju prejel nagrado državljan Evrope. Pobudnica programa Mateja Kožuh Novak je ob prevzemu nagrade državo pozvala, naj ne bo mačehovska in naj prepozna njegov pomen za celotno družbo. Za delovanje po vsej Sloveniji bi od države potrebovali pol milijona evrov na leto.

 

Pripete datoteke

Adam - vseslovenski projekt zgodnjega odkrivanja demence

OBJAVA REZULTATOV TESTIRANJA 457 PROSTOVOLJCEV V PROJEKTU ADAM

NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA

Kaj je vsebina projekta ADAM?

ADAM je vseslovenski projekt zgodnjega odkrivanja demence na starejši slovenski populaciji in ima tri namene: 1) OZAVEŠČATI širšo in tudi strokovno javnost glede naraščajoče problematike demence ter s tem tudi pripomoči k zmanjšanju stigme te bolezni, 2) Izvajati PRESEJALNE TESTE spominskih in miselnih sposobnosti, ki lahko nakazujejo na začetne faze demence in 3) Omogočiti aplikativno ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO delo usmerjeno v razvoj novih, cenovno dostopnih in neinvazivnih metod za diagnostiko demence s pomočjo EEG tehnologije. Potekal je pod strokovnim vodstvom Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani ter pod nadzorom uveljavljenega slovenskega nevrologa prof. dr. Zvezdana Pirtoška, dr. med.. V sklopu projekta ADAM je bilo obravnavanih 457 starejših posameznikov v starosti od 60 - 90 let iz 6 regij v Sloveniji. Sodelovanje je bilo brezplačno. Prostovoljci so bili povabljeni k izpolnitvi različnih testov (vprašalniki, intervjuji, EEG meritve itd.), –, ki so ocenjevali spominske in miselne sposobnosti ter drugo delovanje njihovih možganov. Vsi udeleženci v raziskavi bodo pridobili povratno informacijo o svoji trenutni spominski kondiciji na podlagi uveljavljenih mednarodnih presejalnih testov za odkrivanje zgodnjih oblik demence (MoCA test). Podatki so bili anonimizirani in pridobljeni v skladu s standardiraziskovanja ter bodo uporabljeni zgolj za raziskovalne namene projekta Adam ter posredovanje povratne informacije udeleženim prostovoljcem, vključenim v projekt.

Kaj je cilj projekta ADAM?

Končni cilj projekta ADAM je razviti učinkovit vsakoletni preventivni presejalni program za sistematično zgodnje odkrivanje alzheimerjeve demence v Sloveniji, po vzoru programov SVIT, DORA in ZORA ter tudi omogočiti razvoj novih metod diagnostike te bolezni s pomočjo EEG tehnologije.

 Kdo so partnerji v projektu Adam?


Polna vsebina je v pripeti datoteki.

 

Pripete datoteke

Hiša EU v Ljubljani

Doživite EU v Hiši EU v Ljubljani!

Poletje je tukaj in z njim čas letnih dopustov. Poleg počitka, sonca, morja, in narave, je to lahko tudi čas obiskov družine, prijateljev in najljubših kotičkov v Sloveniji. Ko boste v Ljubljani, vas vabimo v Hišo Evropske unije na Dunajski 20 na brezplačen ogled naše nove pridobitve - interaktivne razstave DOŽIVI EVROPO / EUROPA EXPERIENCE.

Obiščite nas in na zabaven način odkrijte, kako deluje Evropska unija ter se v naši fotokabini slikajte pred ozadjem institucij EU ali turističnih znamenitosti Ljubljane! S seboj pripeljite tudi družino in prijatelje, da boste skupaj raziskovali med ekrani na dotik in ugotavljali, kakšna je mlajša slovenska sestra bruseljskega Parlamentariuma.

Center Doživi Evropo je odprt vsak delovnik med 9. in 18.uro. Njegovo predstavitev si lahko ogledate tukaj.

Pridite, ne bo vam žal!
Klemen Žumer
mag. Klemen Žumer
Vodja pisarne - Head of Office

European Parliament
Directorate-General for Communication
Directorate for Information Offices
European Parliament Information Office in Slovenia

STR - PFL F03113D - Tel. +33 3881 74875

Mobile phone : +386 40 76 11 99

klemen.zumer@ep.europa.eu

www.europarl.europa.eu

 

Zbor članov ZDUS

  • ne podpira referenduma o 2. tiru
  •  izvolil drugo podpredsednico ZDUS

29.06.2017


Jure Leben, državni sekretar Vlade RS, in Metod Dragonja iz 2TDK sta danes tudi Zboru članov ZDUS predstavila vsebinski in finančni vidik projekta 2. tir.

Jure Leben je ponovno poudaril, da nimajo težav z nadziranjem projekta in predlagajo ustanovitev projektnega sveta, ki bi imel večji dostop do projektne dokumentacije. V omenjeni svet bi povabili tudi predstavnika ZDUS. Če pridobijo sredstva Evropske unije, bo tudi Evropska komisija nadzirala projekt in porabo finančnih sredstev, kar pomeni temeljit nadzor nad izvedbo celotnega projekta. 

Metod Dragonja je predstavil še finančni vidik projekta. Poudaril je, da je potrebno najti načine, ob katerih ta projekt ne bo pretirano obremenjeval javnih financ. Mišljeno je, da bodo del uporabnine plačali uporabniki železniške proge. Uvesti nameravajo tudi pribitek na cestnino za tovorna vozila, ki bo zagotavljal določena dodatna sredstva za projekt. Posebej je poudaril, da je v vsem prometu pri nas največ ravno tranzitnega tovora in bodo torej največ plačevali tujci oziroma tuja podjetja.

Upravni odbor ZDUS je 21. 6. 2017 sprejel sklep, da podpira izgradnjo 2. tira. Tudi Zbor članov ZDUS je 29. 6. 2017 pritrdil sklepu Upravnega odbora ZDUS in podpira izgradnjo 2. tira. Zbor članov ZDUS zato meni, da referendum ni potreben in ga ne podpira.

Na seji Zbora članov ZDUS smo izvolili še dodatno podpredsednico ZDUS. Na razpis za nadomestne volitve enega dodatnega podpredsednika ZDUS smo prejeli popolno kandidaturo za eno kandidatko za podpredsednico ZDUS, za drugo kandidatko kandidatura ni bila popolna. Za podpredsednico ZDUS je bila predlagana Marija Pukl. ZDUS-ova Komisija za kadrovske, organizacijske in statutarne zadeve jo je izrecno podprla glede na njeno izobrazbo in strokovno znanje. Marija Pukl se bo upokojila v sredini julija 2017.

Kandidaturo Marije Pukl za podpredsednico ZDUS sta podprla tudi Upravni odbor ZDUS in Zbor članov ZDUS. Funkcijo podpredsednice ZDUS prične opravljati s 1. 7. 2017. Torej ima ZDUS od sedaj dve podpredsednici – Vero Pečnik in Marijo Pukl. Predsednik ZDUS in obe podpredsednici bodo delo opravljali vsaj do leta 2019, ko bodo nove volitve za vodstvo ZDUS.

 

 

Slovenci so vedno starejši, a bogatejši

Statistična primerjava z letom 1991

21. junij 2017 ob 14:54,
Ljubljan - MMC RTV SLO/STA

Od osamosvojitve leta 1991 se je močno spremenila demografska podoba Slovenije. Povprečni prebivalec Slovenije se je po statističnih podatkih postaral kar za sedem let.

Slovenija bo v nedeljo praznovala že 26. leto svoje neodvisnosti. Pogled na statistične podatke iz časov osamosvajanja pa kaže, da se je podoba Slovenije v teh letih precej spremenila. Precej očitne so bile demografske spremembe, je povedal Martin Bajželj iz statističnega urada (SURS). Povprečna starost prebivalca Slovenije je bila v začetku leta 1991 35,9 leta, prvi dan letošnje leta pa že 43 let.

Leta 1991 je bilo skoraj 21 odstotkov prebivalcev mlajših od 15 let, v začetku leta 2017 pa 14,9 odstotka. Še večja je razlika pri najstarejšem prebivalstvu. Leta 1991 je delež Slovencev in Slovenk starih 65 let ali več znašal le nekaj več kot desetino, 10, 8 odstotka. Zdaj pa predstavlja že skoraj petino celotne slovenske populacije (18,9 odstotka).

Temu primerno se je povečalo tudi število upokojencev. Leta 1992 jih je bilo podatkih SURS-a 420.000, leta 2016 pa je število upokojencev znašalo že 615.000. Ob osamosvojitvi je bilo tudi več delovno aktivnega prebivalstva (894.000) v primerjavi z lanskim letom (817.000) ter manj brezposelnih. Leta je 1991 je bilo število registriranih brezposelnih nekaj več kot 75.000 (stopnja brezposelnosti je bila 7,8 odstotka). Lani, ko so se razmere po gospodarski krizi umirile, pa je bilo v Sloveniji nekaj več kot 103.000 registriranih brezposelnih (stopnja brezposelnosti je znašala 11,2 odstotka).

Večji BDP, več brezposelnih

Kljub temu, da se je število upokojencev povečalo in da je stopnja brezposelnosti višja kot je bila ob osamosvojitvi, je Slovenija bogatejša kot pred 26. leti. Družbeni bruto proizvod (BDP) na prebivalca Slovenije je bil leta 1991 skoraj štirikrat nižji (5100 evrov) kot leta 2016 (19.300 evrov). Glede na BDP pa se Slovenija uvršča že v zgornjo polovico EU 28-terice in sicer na 13. mesto.

Slovenci tudi prejemajo višje plače kot v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Državni statistiki pa so tudi izračunali, da so cene od leta 1991 naraščale počasneje kot plače. Tako mora povprečni slovenski slehernik delati kar tretjino manj časa za nakup kilograma kruha, za kilogram kave pa skoraj pet ur manj.

Statistiki poudarjajo, da materialno blaginjo prebivalstva najbolj odraža individualna potrošnja na prebivalca v standardih kupne moči. Le ta je do leta 2008 naraščala in dosegla 80 odsotkov povprečja EU-ja. Nato pa je začela padati in tako je lani znašal 75 odstotka EU povprečja. Kar Slovenijo uvršča ob bok Poljski. Podobni vrednosti pa beležijo tudi Grki, Slovaki (77 odstotka) ter Čehi (78 odstotka). Najvišjo individualno potrošnjo pa imajo prebivalci Luksemburga (132 odstotka).

 Drugačna slika gospodarstva

Od osamosvojitve se je po ugotovitvah SURS-a močno spremenila podoba slovenskega gospodarstva. V začetku devetdesetih letih so bili glavni slovenski izvozni artikli cestna vozila (11 odstotkov izvoza), oblačila (10 odstotkov) in električni stroji in naprave (9 odstotkov). Cestna vozila in električne naprave še vedno ustvarijo največjo izvozno vrednost, lani 15 oz. 10 odstotkov. Deset odstotni delež pa imajo tudi farmacevtski in medicinski proizvodi. Slovenska tekstilna industrija pa je praktično popolnoma propadla.

Manjše tveganje za revščino in družbeni rob

Stopnja tveganja revščine in stopnja tveganja socialne izključenosti sta se lani v primerjavi z letom 2015 znižali za 0,4 odstotne točke na 13,9 odstotka oz. za 0,8 odstotne točke na 18,4 odstotka. Za 3 evre se je znižal preg revščine na 7396 evrov, kar pomeni 616 evrov na mesec za enočlansko gospodinjstvo.

Prag tveganja revščine za štiričlansko družino, sestavljeno iz dveh odraslih in dveh otrok, mlajših od 14 let, je znašal 1294 evrov na mesec, prag za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 925 evrov na mesec.

Po podatkih iz raziskave Življenjski pogoji za leto 2016 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 13,9-odstotna. Kar pomeni, da je v Sloveniji živelo z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, približno 280.000 ljudi. To je 7000 manj kot v leta 2015.

Med njimi je bilo 16,9 odstotka oz. 83.000 upokojencev, od tega 57.000 upokojenih žensk in 26.000 upokojenih moških. 61.000 je bilo brezposelnih, 50.000 je bilo delovno aktivnih, 46.000 mladoletnih otrok, 40.000 pa drugih.

Rob družbe najbolj grozi Posavju in Zasavju

V Sloveniji se je glede na leto 2015 lani znižala tudi stopnja tveganja socialne izključenosti (nesprejemanje posameznika ali skupine ljudi s strani družbenega okolja), in sicer za 0,8 odstotne točke. Znašala je 18,4 odstotka, kar pomeni, da je bilo tveganju socialne izključenosti izpostavljenih približno 371.000 oseb. Število oseb, izpostavljenih temu tveganju, se je znižalo zato, ker sta se znižali vrednosti dveh od treh kazalnikov socialne izključenosti, in sicer stopnja tveganja revščine in stopnja resne materialne prikrajšanosti.

Stopnja tveganja socialne izključenosti je bila najvišja v posavski (22,6 odstotka) in zasavski statistični regiji (22,4 odstotka), najnižja pa v primorsko-notranjski (12,9 odstotka) in obalno-kraški statistični regiji (13,9 odstotka).

Gregor Cerar

 

 

 

 

 

Izjava za javnost

Ob svetovnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi

Ljubljana, 15. junija 2017                                            

Zveza društev upokojencev (ZDUS) je ob svetovnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi ter v sklopu kampanje ADA (Age Demands Action) organizirala razpravo med političnimi deležniki, nevladnimi organizacijami in starejšimi strokovnjaki s področij enakosti, nediskriminacije, zanemarjanja, nasilja in zlorabe. Srečanja so se udeležili predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za zdravje, Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, Društva SOS, NIJZ, IRSSV, Zbornice zdravstvene in babiške nege, Rdečega Križa, Gerontološkega društva Slovenije ter upokojeni ZDUS-ovi strokovnjaki.

Predsednik ZDUS, Janez Sušnik, je podal uvodni nagovor in omenil program Starejši za starejše ter poudaril, da so v okviru programa zaznali kar nekaj nasilja v družini in le te informacije posredovali ustreznim institucijam.

Vodja Sektorja za človekove pravice na Ministrstvu za zunanje zadeve, mag. Božena Forštnarič Boroje, je dejala, da so na Odprti delovni skupini ZN za staranje (v nadaljevanju OEWGA)  končno uspeli narediti premik v razmišljanju, saj bo letos prvič vsebinska razprava ter da je potrebno omenjene teme obravnavati in doseči širše soglasje. Poudarila je, da je cilj Slovenije sprejem Konvencije OZN o pravicah starejših oseb. MZZ spodbuja žrtve in priče nasilja, da naj ne molčijo ter da naj ga prijavijo.  

Alenka Markov iz Ministrstva za zunanje zadeve je opozorila na dejstvo, da ne obstajajo neki celoviti podatki oz. statistični podatki o nasilju nad starejšimi (kar velja za vse države, ne le za Slovenijo). Razlog za to je, ker se žrtve ne odločijo poročati iz različnih razlogov.

Aleš Kenda iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je poudaril, da so teme starejših stvar spremembe širšega spreminjanja mnenj in stališč. Poudaril je pomen in izobraževanje neformalnih oskrbovalcev, katerim je posvečena večja pozornost tudi v Zakonu o dolgotrajni oskrbi.

Klavdija Kobal Straus iz Ministrstva za zdravje meni, da bo veliko perečih tem rešil Zakon o dolgotrajni oskrbi, saj se sedaj resorni ministrstvi povezujeta in sodelujeta.

Amalija Šiftar iz ZDUS je omenila stigmatizacijo starejših kot zajedavce, ki le jemljejo državni denar in osebe, ki družbi ne prispevajo ničesar več. Nasilju so zlasti izpostavljene starejše neizobražene ženske in so stigmatizirane v okolju. Le te je strah, kaj bodo rekli drugi, zato ne povedo za nasilje in celo opravičujejo dejanje oz. prevzamejo krivdo nase. Poudarila je, da se o nasilju med moškimi še manj govori, ki pa je enako zastrašujoče, saj je tam težava samomorilnost, ki je pri starejših moških visoka. Opozorila je, da so nasilja deležni tudi prostovoljci programa Starejši za starejše, saj ko le ta prijavi nasilje policiji, se ve, da ga je prijavil ta prostovoljec, saj je le on obiskoval to starejšo osebo. Poudarila je pomen nenehnega ozaveščanja. Meni, da bi bilo potrebno na ravni države razviti nek organ, ki bi se ukvarjal z nasiljem nad starejšimi ter si izmenjeval informacije in izkušnje. Nevladne organizacije in prostovoljstvo pri obravnavanju nasilja niso dovolj. Predlagala je tudi, da se pri Varuhu človekovih pravic vzpostavi zagovorništvo starejših.

Darinka Klemenc iz Zbornica zdravstvene in babiške nege je podala predlog, da bi se ponovno oživeli obiski patronažnih sester za vse starejše osebe nad 65 let, ne glede na zdravstveno stanje oseb. Poudarila je tudi potrebo po medresorskem sodelovanju.

Vodja programa Starejši za starejše, Rožca Šonc, meni, da je potrebno otroke ozaveščati o starejših in staranju, že od vrtca naprej ter te teme vključiti v izobraževalni sistem. Poudarila je tudi težavo, da dokler se dogaja, da CSD preda informacijo naprej, kdo je podal prijavo o nasilju v družini, da se morata društvo upokojencev in vodja programa Starejši za starejše javno opravičiti za podano prijavo, je težko pričakovati, da se bodo prostovoljci in patronažne sestre ter kaj šele same žrtve, tako izpostavljali negativnim posledicam in javnemu linčanju v družbi. Kar je najhuje in posledica tega dogodka pa je to, da je gospa, ki je bila deležna tega nasilja (torej žrtev) storila samomor, ker se ni znala soočiti s tem in ni želela biti izpostavljena. Dokler ne bomo ozavestili ljudi, da nista kriva žrtev in prijavitelj nasilja, bomo tudi s težavo pridobili točne podatke o nasilju med starejšimi oz. o nasilju v družini na splošno in še težje izkoreninili nasilje v družbi.

Koliko dolgo bodo morali živeti starejši in priče nasilja v strahu in koliko dolgo bodo morali starejši prezgodaj umirati (delati samomore), da bo družba končno dojela, da nista NIKOLI kriva žrtev ali prijavitelj, ampak VEDNO le storilec? Odgovor na to vprašanje bi moral biti: NITI SEKUNDO…

Vsi prisotni so podprli sprejem Zakona o dolgotrajni oskrbi in ob koncu razprave podprli vse podane predloge in predstavnici MZZ predlagali, da v svoj nastop na OEWGA vključi tudi ustrezne vsebine.

Lep pozdrav,

Zveza društev upokojencev Slovenije

Kebetova ulica 9, 1000 Ljubljana

T: 01/519-41-17   I  M: 041/480-395

http://www.zdus-zveza.si/

Ne mečmo hrane stran

Zavržena hrana je spregovorila

Ljubljana, 7. april 2017 - Vsak Slovenec zavrže 73 kilogramov hrane na leto. K skupni vrednosti zavržkov skoraj 151 tisoč ton največ prispevajo gospodinjstva, ki so te dni oblegana z velikonočnimi akcijskimi ponudbami trgovcev ter že načrtujejo obilne obroke v krogu družine in prijateljev. Ekologi od danes naprej v medijski kampanji pozivajo vse: »Ne meč’mo hrane stran!«

Problem je večplasten: okoljski, socialni in finančni. Dejstva, da zavržemo preveč hrane, se zavedamo vsi. Fotografije zavržkov trgovcev in gostincev na spletu žanjejo enoglasno zgražanje. Pa vendar so ravno gospodinjstva tista, ki so odgovorna za kar 48 % vse zavržene hrane. Poziv Ne meč’mo hrane stran! je tako namenjen čisto vsem posameznikom, saj se najpomembnejši ukrepi začnejo prav doma.

V sklopu projekta Ne meč’mo hrane stran!, ki ga delno financira Ministrstvo za okolje in prostor, v katerem sodeluje tudi Zveza društev upokojencev Slovenije, so Ekologi brez meja danes začeli z vseslovensko oglaševalsko kampanjo, v kateri so zavržena živila dobila svoj glas. in na zabaven način opozarjajo na resno problematiko zavržene hrane. Potica, ki je preživela veliko noč, smetana, ki je ni bilo v receptu, klobasa iz akcije 3+1 in paradižnik, tragični junak serije vzemi še enega, govorijo o tem, da hrano zavržemo, ker nanjo pozabimo, ne načrtujemo ali pa je ne shranjujemo pravilno.

   

                                 

 

© 2010-2015 Društvo upokojencev Litija | Ureja Martina Kralj, oblikovanje in postavitev Adi Slabe