Izlet

V LENTI IN PRLEKIJO

V mesecu novembru se člani DU Litija podamo še na zadnji izlet v koledarskem letu. Že nekaj let zapored se odpeljemo preko meje k Madžarom v Lenti, nato pa obiščemo še kakšno zanimivo točko v naši Sloveniji.

Letos smo se, 19. novembra,  v Lentiju zadržali le slabi dve uri. V tem času smo se sprehodili po mestu, ki je  še pred nekaj leti slovelo po ogromni tržnici in nizkih cenah v trgovinah. Tržnica  se je v zadnjih letih  malo skrčila, trgovine pa ostajajo iste. S cenami res ne pretiravajo, zato med nami ni bilo nikogar, ki ne bi prav ničesar kupil. Največ se nas je odločilo za nakup orehov, zato prihajajoči prazniki v naših domovih ne bodo minili brez  dobre potice.

Domov smo se vračali preko vinogradniških jeruzalemskih goric. Naš cilj so bile Železne Dveri, majhen kraj, ki pa se, edini v Sloveniji, lahko pohvali s svojo republiko. Najprej smo zagledali rdeče-belo zapornico, ob njej pa tablo z napisom CARINA. K prestopu meje in vstopu v Republiko Prlekijo nas je povabil kar njen predsednik Milan Belec. Tisti, ki gledajo oddajo Kmetija - nov začetek, so v starejšem gospodu s klobukom na glavi, takoj prepoznali »mentorja«. Želeli so izvedeti, kje je ta kmetija in kdo bo zmagovalec oddaje. Milan pa nam je nasmejan najprej ponudil žganje z zdravilnimi zelišči v ličnih, doma izdelanih lončenih kozarčkih, nato pa je naše  poglede vodil po bližnji in daljni okolici. V ozadju so se videle Češke Tatre, pred njimi pa Madžarska in Avstrija. Ko je naš pogled  segel preko Mure, nas je z roko usmeril v hrib nad njo in dodal: »Tja se peljem vedno, ko moram tekmovalcem naložiti novo nalogo ali pa oceniti rezultate njihovega dela.« S tem je odgovoril na eno od vprašanj tistih, ki spremljajo dogajanje na Kmetiji – nov začetek, nadaljeval  pa je s pripovedovanjem zgodovine Železnih Dveri in njegove kmetije.

 V času vladavine Marije Terezije so imeli grad Železne dveri Benediktinci, pozneje pa so se lastniki menjavali. Med drugo svetovno vojno so v njem uredili rezidenco za nemškega feldmaršala Goringa. Takrat so napeljali vodovod, elektriko, telefon in uredili cesto. Pozneje je imela v gradu sedež prva zadruga. Sedaj ima kraj 14 hiš, ki so razpotegnjene po slemenu, na obeh straneh pa se razprostirajo vinogradi. Domačija Belec je ena izmed njih. Več stoletij staro hišo so preuredili v turistično kmetijo, v kateri je tudi sedež Republike Prlekije. Takšno poimenovanje je kar dobra marketinška poteza, saj že samo ime vzbuja radovednost, zaradi česar so bolj opazni med turističnimi ponudniki. Tudi mi smo vstopili v to hišo in si ogledali notranjost, nato pa so nam v sobi za goste postregli s pravim prleškim kosilom. Poseben pečat daje domačiji lončarska delavnica, kjer ustvarja mojster Milan.

Sledil je še nakup bučnega olja, vina in sadnega soka, nato pa odhod domov.

Besedilo: Milka Rogelj

Fotografije: Štefka Jelnikar

© 2010-2015 Društvo upokojencev Litija | Ureja Martina Kralj, oblikovanje in postavitev Adi Slabe