Jesenski izlet

v neznano

Že vrsto let se  v mesecu oktobru odpeljemo v neznano.  Za ta izlet je značilna ena sama beseda: radovednost. Naši člani, ki so se 1.oktobra v zgodnjem jutru odpeljali ne da bi vedeli kam, dokazujejo, da  je v njih, kljub upokojenskemu statusu, še vedno živa želja po odkrivanju novih, zanimivih stvari in da se ne dovolijo ujeti v kalup povprečnega, vsakdanjega življenja.

Prav na začetku poti smo preizkusili srečo z uganko, iz katere je večina kar hitro ugotovila, da nas tokrat pot pelje v Prekmurje. Naša prva postaja je bila Lendava, kjer smo si v spremstvu lokalne vodičke ogledali njihovo gledališče in  židovsko  sinagogo.

Od tod  smo se povzeli na nadmorsko višino 302 m, v Lendavske gorice. V lepem, sončnem vremenu nas je prevzela valovita pokrajina in mehke linije vinske trte, ki jo v celoti zapolnjujejo. Ustavili smo se pred mogočno jekleno konstrukcijo. Pomurski Eifflov stolp, najvišji razgledni stolp v državi. Oziramo se proti njegovemu vrhu. Do tja vodi 240 stopnic. Po njih se je povzpel le eden, vsi ostali smo se na deveto etažo, na višini 45, 5 m, popeljali z dvigalom. Od tu s pogledom objameš štiri države.

Po spustu na trdna tla, smo preleteli ponudbo domačih dobrot v lesenih hišicah  okrog stolpa , nato pa nadaljevali pot do Šunkarne Kodila. Sprehodili smo se skozi sušilnico med salamami in šunkami in na koncu njihove proizvode še poizkusili. Postregli so nam tudi z bogračem in gibanico. Po vsem tem se res nismo mogli izogniti njihovi trgovini, saj smo želeli nekaj tega odnesti tudi domov.

Dobro razpoloženi smo se podali še na obisk v znano romsko naselje Puščo. Sprejel nas je predsednik KS, David Horvat, ki nam je s ponosom pripovedoval o svoji vasi in o življenju Romov v njih. Med sprehodom po Novi  in Beli ulici smo bili navdušeni nad urejenostjo vasi, nad lepimi hišami in vrtovi in nad prijaznostjo ljudi, ki smo jih srečevali. V njihovem domu KS smo si  ogledali tudi film o razvoju tega naselja in si bili edini, da  Pušča upravičeno nosi ime Vas sožitja. Vsi  prisotni smo se strinjali, da bomo lepe vtise o Pušči in Romih, ki živijo v njej, širili naprej.

Razširili smo naša obzorja, obogatili smo naša dosedanja vedenja in premaknili že utrjene meje v naših glavah. In bili smo dobra družba.

Tekst: Milka Rogelj

Fotografije: Slavi Janež

© 2010-2015 Društvo upokojencev Litija | Ureja Martina Kralj, oblikovanje in postavitev Adi Slabe