Izlet v Ilirsko Bistrico

V septembru 2021 je Planinsko pohodniška sekcija DU organizirala pohod po Kettejevi poti. Start te poti je v središču Ilirske Bistrice, vendar smo takrat pričeli s pohodom izven mesta, da smo se tako izognili prometnim ulicam in asfaltu. Sam ogled mesta Ilirska Bistrica pa smo uvrstili v program Izletniške sekcije za leto 2022. V soboto 12. aprila 2022 je bil avtobus polno zaseden, ko smo se odpeljali iz Litije. Prvi postanek je bil v Pivki za jutranjo kavico. Pot smo nadaljevali proti Ilirski Bistrici, vendar smo v Gornji Bitnji zavili z glavne ceste levo v klanec proti dvorcu Turn. Ta dvorec je bil zgrajen že ob koncu15. stoletja, ko so ga zgradili za služabnike goriških grofov, kasneje je prešel v last gospoščine z gradu Prem. Sedaj je lastnik dvorca družina Penko, ki ga obnavlja v okviru svojih zmožnosti in po priporočilih Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Lepo ohranjena je stara kmečka kuhinja z odprtim kamnitim ognjiščem. Pred dvorcem je jezerce ( kal), kjer so nekoč napajali živino. Dvorec stoji na planoti, od koder je lep razgled na vas Prem z veličastnim gradom in v ozadju brkinska pokrajina z oddaljeno Vremščico. Družina Penko nudi v dvorcu praznovanja ob porokah, rojstnih dnevih in drugih obletnicah. Ker je bil lep sončen dan, smo se po končanem ogledu dvorca posedli zunaj ob mizah in razdelili domače pecivo, ki nas je čakalo v prtljažniku avtobusa.
V Ilirski Bistrici nas je že čakal lokalni turistični vodnik, da nam razkaže mesto. Na avtobusnem postajališču nas je najprej seznanil s splošnimi podatki o mestu, nato pa smo odšli na sprehod po mestu, ki je trajal kar eno uro in pol. Ob potoku Bistrica je nekoč delovalo več žag in mlinov, sedaj pa je ohranjen edino še Hodnikov mlin za ogled turistom. Sprehodili smo se še do slapa Sušec, ki v času, ko ni padavin, presahne. Mi smo imeli srečo, ker je bilo pred našim obiskom močno deževje in se je slap prelival po strmini v obliki pahljače. V mestu je tudi muzej, namenjen spominu znanega čebelarja in izumitelja Antona Žnidaršiča.
Bližal se je že čas za kosilo, zato smo se odpeljali pod grad Prem do kmečkega turizma Ivankotovi, kjer so nas pogostili z lokalno pripravljenim kosilom.
Po končanem kosilu smo dobre volje posedli v avtobus in se odpeljali proti domu.

Tekst in fotografije Alojz Kavčič