Ženska skozi čas

15. marec 2011

Uvodni pozdrav vodje kulturne skupine

Uvodni pozdrav vodje kulturne skupine

Čestitka predsednika DU Litija g.Kresa

Čestitka predsednika DU Litija g.Kresa

Duet sester, Dragi Turenšek in Zvonke Grozdnik

Duet sester, Dragi Turenšek in Zvonke Grozdnik

Fani Povše je predstavila svojo pesem

Fani Povše je predstavila svojo pesem

Vlasta Pajić  nas je popeljala v svoje otroštvo

Vlasta Pajić nas je popeljala v svoje otroštvo

Beti Prašnikar kot recitatorka

Beti Prašnikar kot recitatorka

 ŽePZ Mavrica in dirigent Ivan Kolar

ŽePZ Mavrica in dirigent Ivan Kolar

Kvartet zakoncev Prašnikar, Zvonke in Dragi

Kvartet zakoncev Prašnikar, Zvonke in Dragi

Slavka Matoz je prebrala svojo humorno pesem

Slavka Matoz je prebrala svojo humorno pesem

Polna  občinska sejna soba

Polna občinska sejna soba

Citrarki Mili Penčur in Marinka Vahčič

Citrarki Mili Penčur in Marinka Vahčič

Martina Kralj nam je opisala svoje odraščanje ob reki Savi

Martina Kralj nam je opisala svoje odraščanje ob reki Savi

Joži Dobravec pri branju veznega teksta

Joži Dobravec pri branju veznega teksta

Predsednik DU Litija Janez Kres čestita Minki Baumkirchner

Predsednik DU Litija Janez Kres čestita Minki Baumkirchner

Milena Dimec in Iva Slave ob zaključku prireditve

Milena Dimec in Iva Slave ob zaključku prireditve

Za nami je uspešna prireditev ob dnevu žena in materinskim dnem. Težko je pisati kot članica literarne skupine, kajti nenavadno je, da se človek hvali sam. Pa vendar bom zapisala svoje misli in misli drugih, ki so bili na prireditvi. In teh ni bilo malo. Naj bo uvod v današnje pisanje elektronska pošta Ivice Kos, ki je prispela na naše društvo:

»Včeraj smo bili na prireditvi ŽENSKA SKOZI ČAS. Ob tej prireditvi bi čestitala vsem, ki sodelujete v kulturni sekciji društva upokojencev, citrarkam, pevskemu zboru, predvsem pa Dragici Turenšek in njeni sestri Zvonki Grozdnik za čudovito zapete in čustvene pesmi, ob kateri se ti orosi oko in te ponese nazaj v mladost. Kar pa so nam ponudile vse članice kulturne sekcije, pa je vredno vse pohvale in truda, ki so ga vložile v to čudovito nit mladosti in sedanjosti.
Hvala še enkrat Mileni Dimec in Ivi Slabe za čudovito zamisel.
Hvala vsem in še enkrat iskrene čestitke vsem nastopajočim za čudovito popoldne.«
Iz teh besed začutimo, da smo ustvarili prireditev, ki se je ne bi sramoval tudi kakšen večji oder.
Jaz pa si bom večino besedila izposodila iz veznega teksta.
Ni naključje, da smo izbrali 15. marec, dan med 8. marcem, DNEVOM ŽENA in 25. marcem, MATERINSKIM DNEVOM, da se vam predstavimo in ni naključje, da se bomo obeh praznikov spomnili s kulturno prireditvijo naše mlade, jeseni ustanovljene LITERARNE SKUPINE, ki pa je za korajžo in popestritev programa povabila še pevski zbor našega društva in predstavnico citrarjev, ki pa je hkrati tudi članica literarne skupine.
Ker se predstavljamo prvič, je prav, da povemo o sebi nekaj naglas. Na mesečna literarna srečanja nas prihaja med 15 in 20 članic, včasih tudi 2 člana. Pišemo prispevke o svojih spominih, bolj vešče poezije so napisale že nekaj novih pesmi ali nam zaupale tiste, ki so nastale že kdaj prej, razglabljamo o doma prebranih knjigah in se tako lažje odločamo, kaj brati, zbiramo in pišemo lepe misli, naredimo kakšen plakat in vedno tudi zapojemo ob spremljavi različnih instrumentov.
Res nam praznovanje 8. marca ni bilo dano samo od sebe, vsi vemo, da ima velike zasluge za to nemška feministka in socialistka Clara Zetkin in so ga prvič praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še na 19. marec. Tudi v Sloveniji so ga praznovali v Trbovljah. Mednarodni dan žensk se 8. marca praznuje od leta 1917 . Praznik je postavljen tudi v spomin na požar v Tovarni Triangle, kjer je leta 1911 v New Yorku izgubilo življenje več kot 140 žensk.
Materinski dan pa je neformalen prazni, posvečen materam. Praznovanje materinskega dne izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910, v Evropo je navada prišla po prvi svetovni vojni . V Sloveniji se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, praviloma ni praznoval, danes pa je spet v veljavi in se praznuje na isti dan kot Marijino oznanjenje, torej 25. marca.

Toliko smo povedali o zgodovinskem ozadju praznovanja, drugi del pa je sprehod in pogled v življenje ženske od nekoč do danes in je avtorsko besedilo Vlaste Pajić.
Vmes so se prepletale različne programske točke, poezija, prozna teksta, spomini na mladost, Martine Kralj in Vlaste Pajić, pesmi, citrarski nastopi…


Bila je prezgodaj ostarela, sivih las, žuljavih rok, obledelih oblačil in imela je veliko otrok.
Imela je njivo in kravo. Prala je na potoku in žela pšenico. Imela je svežo zelenjavo in doma rejeno kuro. Imela je jutranjo zarjo, sončni zahod, dolge prečute noči in vse letne čase in ni hitela na avtobus.

Naučila se je brati in pisati. Mož je prinesel plačo. Imela je star šivalni stroj in kos blaga za lepše oblačilo. Imela je mleko v steklenici in štruco kruha od peka. Otroci so šli v višjo gimnazijo. Poslušala je radio in šla na nedeljski izlet v hribe ali za en dan na morje z vlakom in včasih tudi na veselico.

Dobila je šiht v fabriki, tisti doma pa je tako in tako bil vedno njen. Gradila je hišo in obdelovala vrtiček, morda celo majhno njivo. Ponosno se je hvalila s svojimi študenti in jim pekla dobrote za v Ljubljano. Imela je Gorenje pralni stroj, Podravka juho iz vrečke in mleko v tetrapaku. Imela je trajno, balonar in plise krilo. Vozila se je s kolesom in šla z družino za teden dni v tovarniško hiško ali prikolico na morju. Gledala je črno belo televizijo in brala doktor romane.

Ob delu je študirala. Delala je na pošti, v trgovini, na občini. Imela je svojo hranilno knjižico in je vozila fička. Imela je golaž iz konzerve in makarone. Imela je sina zdravnika in hčer učiteljico. Imela je kavbojke in pramene namesto sivih las. Nadaljevanke na TV so bile barvne in telefon je bil v hiši. Hodila je k pevskim vajam, v knjižnico , v Trst in v Lenti…

Ima laptop in mobilnik, svoj avto in diners card. Ima svoj toaletni kovček, prepoln ličil in parfumov, Max Mara in Benetton oblačila po zadnji modi. Je urejena, hodi na fitnes, plavat, igra tenis in neprestano hujša. Lahko pa marsikaj od naštetega odpade in za sprostitev odide v hribe.

Lahko si privošči safari, Pariz, Tenerife ali nakupe v Londonu. Otroci se veliko igrajo, klikajo po računalniku in iščejo stik s svetom. Uči jih Internet, zato šola ni več tako pomembna in lahko še malo počaka, saj je doma vse tako easy.

Ima vse in nobenega časa. Z neizprosnim tempom minevajo dnevi in z njimi izginja toplina, domačnost, pripadnost, ljubezen, medsebojni odnos. In včasih, ko se zave, ji je hudo, a čas je neizprosen, ona pa le ženska, ki bi rada več, rada bi nazaj svoj čas.

Pa vendar. Postavi to žensko v katerikoli čas, se bo znašla, ljubila, branila in varovala, kar je njenega…


Delček sebe so v svoje unikatne stvaritve gotovo prelile članice iz ustvarjalnih delavnic in pripravile lična darilca (ki sta jih prisotnim razdelila predsednik Janez Kres in vodja projekta ustvarjalne delavnice, Karlo Lemut), zato se prisrčno zahvaljujemo vsaki posebej. Malo smo pomagale tudi članice literarne skupine.

Svoje pesmi so prispevale: Minka Baumkirhner, Fani Povše, Slavka Matoz in Mila Grošelj
Prozna prispevka sta delo Vlaste Pajič in Martine Kralj
Na citre sta igrali Mili Penčur in Marinka Vahčič.
Peli so nam Zvonka Grozdnik, Dragi Turenšek, ki je igrala tudi kitaro ter Beti in Janez Prašnikar.
Vezni tekst sta prispevali Vlasta Pajič in Iva Slabe, pri branju pa pomagale še Joži Dobravec, Milena Dimec , Beti Prašnikar in Martina Kralj.
Oba naša zbora, Mavrico in MePZ, je vodil Ivan Kolar.
Prireditev sva zasnovali Iva Slabe in Milena Dimec.

Zaključil je predsednik društva, ki je ženskam čestital in pohvalil prireditev. Poslušalci tudi niso skoparili s pohvalami in bilo nam je toplo pri srcu, saj smo ustvarili tisto, kar smo si zamislili.

Zbrala in zapisala: Milena Dimec
Fotografije: Milan Amon
 

© 2010-2015 Društvo upokojencev Litija | Ureja Martina Kralj, oblikovanje in postavitev Adi Slabe