PIVŠKA JEZERA – 22.10.2016

Naša zvesta skupina Planinske sekcije DU Litija, se je dne 22.10.2016 namenila obiskati muzej v Pivki in njena presihajoča jezera. Za večino je bil to prvi obisk mesta Pivke, EKO muzeja in seveda naravne danosti kraja, njihova jezera. Navdušeni smo bili nad ogledom muzeja, ki upravičeno nosi ime EKO.

Še bolj pa nas je prevzela narava, lega jezer, rastlinstvo okrog njih  in tišina, tišina, kjer izstopa v ospredje lepota narave. Ogledali smo si dva največja jezera in to Petelinjsko in Palško. V vasi Palčje pa še ostanke cerkve iz 15. stoletja. Na vsej poti so bili pašniki in na njih živina, ki ostane zunaj tudi preko zime. Barvita jesen je temu delu narave podarila najlepše barve, tako da je bila vsa prehojena pot, pot lepote in tišine.

 

Napisala: Mila Grošelj

Slike: Nuša Rozman

NE VEMO KAM

Blizu zaključka naših pohodov v letu 2016 je tudi pohod »NE VEMO KAM«. Na to pot se je naša Planinska sekcija pri DU Litija odpravila 15.10.2016, g. Lojze Hauptman je izbral več zanimivih in naravnih točk na področju Doberdoba in v bližnji okolici. Najprej smo si ogledali izvir reke Timave. Na enem izmed izvirov stoji celo cerkev, vendar je izvir viden. Italija ima v vsej svoji veličini le dva presihajoča jezera. Pri obilici dežja meri v globino 6m v dolžino pa 1200 m, nato ponikne v globino , ter pod hribom prehaja v drugo presihajoče jezero. Na posameznih razglednih točkah nam je pogled segal od ladjedelnice v Tržiču do Devina. Narava na krasu je žarela v barvah, prednjačil je ruj. Dih ti zastane v takem pogledu.

Zadnja točka pa je bil spomin na 1. Svetovno vojno, vojaški muzej na odprtem, vojaški muzej na vrhu hriba, kjer stoji veličasten spomenik padlim iz 1 svetovne vojne in pomnik svetu.

V vasi Črniče na Kosoveljevi domačiji smo potešili lakoto in žejo. Njihova domačija je pristna in kvalitetna - jo priporočamo.

Dan se je povešal v mrak, mi pa smo obiskali še Sveti Križ in nato krenili proti domu. Lojze hvala ti za obnovo zgodovine, za lepe poglede po Krasu in prijetno hojo na morskem zraku, predvsem pa za skrbno načrtovano in izvedeno pot.

 Zapisala Mila Grošelj

POHOD PO LAVRIČEVI POTI

Pohodniki Planinsko pohodniške  sekcije DU Litija  smo  se 8. oktobra 2016, v meglenem sobotnem jutru, odpeljali na Javorje. Odločili smo se prehoditi del Lavričeve poti, od Javorja do Lavričeve koče na Gradišču nad  Šentvidom. Lavričeva pot je poimenovana po tovarnarju  Josipu Lavriču iz Šentvida pri Stični, ki je s svojo usnjarsko obrtjo pomembno vplival na razvoj Šentvida in življenje tamkajšnjih  prebivalcev. Bil je velik ljubitelj narave.

Na Javorju nas je pozdravilo sonce, ki nas je spremljalo na pohodu. Ogledali smo si dva bunkerja iz časa druge svetovne vojne z zanimivimi fotografijami. Pri Berčonovih nam je gospa skuhala kavo in postregla z domačim sokom. Ogledali smo si tudi cerkev. Nadaljevali smo pot proti Felič vrhu, kjer nam je prijazen domačin razkazal novo moderno cerkev, ki je posvečena svetemu Roku. Leta 1942 so Nemci porušili prvotno cerkev, vaščani pa  so na istem mestu zgradili novo, moderno cerkev. Povzpeli smo se po stopnicah na zvonik od koder so se nam nudili lepi razgledi po zasavskem hribovju in po Gorjancih. Nadaljevali smo pot po kolovozni poti, po gozdu in nekaj malega po asfaltu, malo gori, malo doli proti Gradišču. Opazovali smo dolenjske griče v jesenskih barvah in domačije.  Prečkali smo potok Bukovico.

Pod Gradiščem se pot po gozdu strmo dvigne in prišli smo do Lavričeve koče na višini 519 metrov.   Na Gradišču stoji cerkev svetega Miklavža, ki je bila  prvič omenjena leta 1250.  Poleg cerkve pa stoji              »Triglav«, narejen iz kamnitih blokov. V koči  smo dobili toplo malico, ričet in joto s klobaso, kar nam je zelo teknilo. Pa tudi odžejali smo se. Med potjo in tudi na zaključku poti nas je častila s  pecivom in pijačo naša zvesta pohodnica Marija Kurent, ki je praznovala častitljiv rojstni dan. Pevci so ji tudi zapeli, mi pa smo ji zaželeli zdravja in še veliko srečnih korakov. 

Preživeli smo lep dan naravi. Dobre volje in hvaležni za ta pohod smo se vkrcali v avtobus in se odpeljali proti domu.

Napisala: Nuša Rozman
Slike: Nuša Rozman

Pohod

VRŠIČ – SLEMENOVA ŠPICA

Planinska sekcija  DU Litija je čakala na lepo vreme in ga je 24. septembra 2016 dočakala. Naša pohodniška pot je bil Vršič,  Slemenova  špica in  utrinek okoli Jasne ob bistri reki Pišnici.

Na Vršiču smo se razdelili v dve skupini. Ena je odšla proti Slemenovi špici, druga pa se je zapeljala pod prelaz Vršiča do  razgledne  točke, se nato vrnila na Vršič in se sprehodila po poteh, ki vodijo do različnih gorskih vrhov.

Pot do Slemenove špice je bila meglena, polna korenin in večjih kamnov, zato je bila potrebna pazljivost. Po dveh urah hoje smo osvojili 1906 metrov visok vrh. Narava nas je nagradila, megla se je dvignila in lahko smo pozdravili našo Planico, Tamar in Rateče. Ko pa so se prikazali še vrhovi gora Mojstrovke, Jalovca in Ponc pa je bila gorska slika popolna. Po drugi poti pod vznožjem  Mojstrovke smo se vrnili do koče, kjer nas je že čakala prva skupina. Kosilo nam je teknilo, kuhar nas  je častil s palačinkami. Zadovoljni in siti smo se za vse doživeto zahvalili našemu voditelju g. Milanu Amonu. Za piko na i pa smo krenili do Jasne ob bistri reki Pišnici.  Tu je bilo veliko družin z otroki. Ni čudno, saj je ta kraj naravni biser planinskega sveta. G. Milan hvala za te korake polne kisika, smeha in dobre volje.

Zapisala: Mila Grošelj

Slike: Milan Amon

Pohod Trbiž-Belopeška jezera

Dne 20. avgusta 2016, na lep sončen dan,  se nas je odpravilo kar 29 planincev Plainsko pohodniške sekcije DU Litija proti Gornjesavski dolini in naprej do Trbiža. Pri železniški postaji Trbiž smo zapustili avtobus in krenili v sotesko reke Ziljice.

Pot je speljana po desnem robu reke in je dobro varovana,  ob poti smo občudovali tudi slap, ko pa se soteska razširi, je ob reki čisto prava plaža. Od tam smo se povzpeli na hrib in prišli na lepo planoto z ogromnim spomenikom Napoleonu. Tu smo si malo odpočili in pojedli malico, nato pa se vrnili do avtobusa in se odpeljali do Belopeških jezer. Gornje Belopeško jezero smo si ogledali, okrog spodnjega pa smo šli peš. Po poti domov smo se ustavili še v Planici in si ogledali veličastni Nordijski center na katerega smo Slovenci lahko ponosni.  Zaključili smo v Mojstrani v gostišču Marjetica.

Preživeli smo lep dan, za kar gre zahvala Lojzetu Hauptmanu, ki je to pot odkril in jo tudi nam predstavil. Lepa hvala!     

Zapisala:  Ivanka Kofol

Fotografije: Milan Amon

Fotogalerija z ostalimi slikami: http://www.dulitija.si/p/index.php?v1=sl&sajt=&v2=Planinska-sekcija&v3=Trbiz-Belopeska-jezera-Planica

Pohod na Kofce

Moja tiha želja se je uresničila. Dne 13. avgusta 2016 se je naša skupina Planinska sekcija DU Litija odpravila na planino Kofce.

Ta lepa planina, kot tudi vse druge, ki se vrstijo ena zadrugo, so pravi planinski raj ob vznožju Karavank.

Skozi Dolžanovo sotesko smo opazovali razgibano strugo Tržiške Bistrice, ki je lagodno tekla po ravnini, skakljala po in ob mogočnih skalah ali brzela  po brzicah. Obenem pa smo prisluhnili naši Meti o zgodovini njenega kraja. V Jelendolu smo zavili levo na gozdno pot, vendar je del poti še asfaltiran. Ostala makadamska pot je bila trdna, zato smo se peljali malo dlje kot smo predvidevali. Mimo kapelice na Kofcah smo se povzpeli  na planino Kofce. Nekaj se jih je takoj odpravilo na Veliki vrh, ki je 2088 metrov visok in na vrh Kofce, ki je visok 1867 metrov, ostali pa so  se napotili proti planini Šija. Ob vrnitvi  je bila planina na Kofcah polna planincev, polna živžava, nasmejanih otrok.

Ko smo se okrepčali ob že znani kuhinji in okusili njihove štruklje, smo se odpravili v dolino. Jožetova statistika nam je pokazala, da smo naredili nekaj za sebe. Zadovoljni, da nam je ta dan pričaral toliko lepot, smo se vrnili domov.

 

Zapisala: Mila Grošelj

Pohod

MIRNA – DEBENEC – STARA GORA

Dne  30. julija 2016 nas je čakal del dolenjske pokrajine. Šestnajst planink in planincev planinsko pohodniške sekcije DU Litija, je odšlo na pot. Najprej smo se ustavili v vasi Mirna. Tu nas je pričakal podpredsednik DU Mirna gospod Kotar, še več, pripeljal je njihovo članico gospo Mihelco, da je odšla z nami na pot.

V vasi Mirna, ki je od leta 2010 samostojna občina, smo si ogledali nova igrišča, bazen ter kamniti most, ki ga je v 18. stoletju dala postaviti cesarica Marija Terezija. Most deli vas Mirna na vzhodni in zahodni del. Gradijo pa tudi novo skakalnico.

Drugi del poti nas je usmeril v vas Debenec.  Vrh hriba je pokrit z gozdom. Tu stoji planinska koča Mirna – Trebnje. Sredi hriba pa   kraljujejo zidanice in trte, ki se spuščajo do potoka Zebrščica -  pritok reke Mirne. Po gozdni poti smo v slabih dveh urah prispeli do križišča Kraljevec – Stara gora. Obrnili smo se proti hribu Kraljevec in ni nam bilo žal. Že pri prvi zidanici, ki se ponaša z najlepšim razgledom vse do Triglava in  Kamniško Savinskih alp, smo s kozarcem v roki nazdravljali prelepi naravi in gostoljubnima gostiteljema. Sprejela sta nas z odprtimi rokami in z dolenjsko toplino.

V Stari gori pri gostišču Opara pa nas je čakala enolončnica. A pot še ni bila zaključena. Čakal nas je še zaselek Lanšprež. V tem kraju je živel, delal, pisal in učil gospod Pavel – Peter Glavar. Napisal je prvo slovensko knjigo o čebelah v slovenskem jeziku in vzgojil vrsto čebelarjev.  Polni vtisov, prijaznosti ljudi in vedno nasmejane gospe Mihelce, ki je bila naš drugi sonček ter ob ponovnem spoznanju, da je Dolenjska kot cvetoča preproga z grički in cerkvicami, smo se zadovoljni vrnili domov.

Mila Grošelj

Foto: Nuša Rozman

OBISKALI SMO MATKOV KOT

Res  je, da je Slovenija majhna , a lepa dežela. Še zdaleč pa ni res, da poznamo vse njene lepote, posebno ne tistih, ki nam niso čisto pred nosom in jih ni na vsakem prospektu. Tako je Planinska sekcija pripravila zanimiv izlet v Matkov kot, ki je za mnoge od nas pomenil prav to, odkritje novih lepot Slovenije.

Preko Kamnika, Černivca, Luč in Solčave ,  po Solčavski panoramski cesti,  smo se na vetrovno soboto, 16. julija, pripeljali na Sv. Duh v Podolševem, kjer smo družno odšli do podnožja Strelčeve peči, na katero pa se je povzpelo po priporočilu vodiča Milana Amona le 9 najpogumnejših ali bolje najbolj veščih planincev. Ostali smo si privoščili krajši sprehod in občudovali lepote okolice. Zaradi  hladnega in neprijetnega vetra pa smo »ta pogumne« počakali v avtobusu.

Ob odlični razlagi  našega vodiča o okoliških hribih in posameznih kmetijah, med katerimi je znana  najvišje ležeča kmetija na Bukovniku, smo se po postankih na različnih razglednih točkah   pripeljali do Perkove razgledne točke in znova zagrizli v hrib. Tokrat nas je bilo nekaj več. Po vznemirljivem vzponu, vsaj za nekatere od nas, smo priplezali na Perkovo peč, od koder je bila pred nami kot na dlani Logarska dolina in Matkov kot.

Na Matkovi kmetiji smo poleg okusnega kosila doživeli še citrarski koncert. Naši članici Mili in Pavla sta poleg palic vzeli s seboj še citre, njuno igranje pa je dopolnil še lastnik kmetije, ki je samouki citrar že od mladih nog.

Še malo peš hoje do Zmajeve votline in prevoz domov. Prijetno utrujeni in z lepimi vtisi o lepotah tega predela Slovenije in o odlično opravljenem delu vodiča Milana, čakamo na nov izziv, ki jih v Planinski sekciji DU Litija ne manjka.  

Zapisala Slabe Iva

Pohod po poti Slakove in Pavčkove mladosti!

V soboto 18.6.2016 smo se planinci PS pri DU Litija odpravili na pohod po poti Slakove in Pavčkove mladosti. V Mirni Peči smo se vpisali v knjigo, ter dobili bone za malico in vino, ter plastenko vode za na pot. V kulturnem domu so pripravili kulturni program. Potem smo se odpravili na pot dolgo 9 – 12 km. Prvi postanek je bil na domačiji Barbo na Malem Kalu, kjer je Lojze Slak preživljal svojo mladost. Tu je tudi spomenik in spominska soba. Gospodinje iz Malega Kala so pripravile ogromno raznovrstnega peciva, sladil je tudi kulturni program v stilu Lojzeta Slaka. Šli smo naprej proti Hmeljčiču, kjer smo dobili toplo malico z degustacijo vina. Naprej nas je pot vodila v Šentjurij, kjer je Pavčkova spominska soba za veliko njegovih slik in knjig. Sledil je kulturni program, deklamacije in pesmi iz Pavčkovih zbirk. Pred cerkvijo je njegov spomenik, kjer je bilo postreženo pecivo, voda in kava. Všeč nam je bilo, ker na poti ni bilo nobenega alkohola, povsod pa je bilo dovolj vode. Zelo dobra organizacija.

Na pohodu nas je bilo 13, lep in vroč dan smo imeli. Zaključek pa smo naredili po svoje, šli smo v gostilno Novljan v Mirni Peči, ter nazdravili Vinkotu Grošičarju, ker je praznoval rojstni dan in nas je počastil s pijačo in dobrotami.

Spomnili smo se tudi 24. obletnice nastanka PS pri DU Litija, ki je bila ustanovljena 12.6.1992.

 

Litija, 21.6.2016

Zapisala Ivanka Kofol

Po Slakovi in Pavčkovi poti

Pohod SEMIČ-KRUPA

V soboto 30. aprila 2016 je bil najlepši dan v tednu, naša skupina planinsko pohodniške sekcije DU Litija pa se je namenila obiskat Semič in reko Krupo. To poučno pot nam je predstavil  Jože Drnovšek. Voditeljica  Alenka pa nam je o svojem mestu, okolici tega področja in reki Krupi orisala zgodovino in predstavila njene spomenike.

Mesto Semič leži na kraških tleh, v vznožju dveh hribov. V strmini pod hriboma so vinogradi in zidanice, ki krasijo mesto. Na ravnini pa je veliko kamenja, skal in vrtač. Rodovitne zemlje skoraj ni, le manjši vrtovi. Semič se ponaša z bogato zgodovino od turških upadov do 2. svetovne vojne.

Na poti do izvira reke Krupe smo si ogledali manjši nasad najstarejših divje rastočih in užitnih dreves, grmov: glog, češmin, nešplja in drugi. Vstopili smo tudi v kraško jamo, ki ima na vrhu okno. 

Po dveh urah in pol smo prispeli do izvira reke Krupe. Tu stoji mogočna skala, visoka 30 metrov, pod njo pa trije izviri reke z veliko količino vode ustvarjajo mogočen izgled. Barva vode, ki se preliva iz zelene v modro, daje Krupi svoj čar. V kraju Otok stoji maketa letala, ki je številnim ljudem reševalo življenja in govori o ljudeh ki so delali čudeže.

 

Ta pot nam je dala misliti.

 Zapisala Mila Grošelj

Fotografije: Nuša Rozman

Pohod po Ostrovrharjevi poti

Skupina planinske sekcije DU Litija se je v soboto, 16. aprila 2016, podala po Ostrovrharjevi poti. Pot si je zamislil in jo ogledal član sekcije Jože Dernovšek. Po omenjeni poti nas je vodil in razlagal Viktor Grilc, krajan vasi Podgrad in pobudnik in organizator te poti.  Krenili smo iz vasi Podgrad, ki leži pod ostanki enega najstarejših gradov v osrednji Sloveniji. Pod  železniškim mostom smo krenili desno v hrib. Na SV hriba stoji ohranjena stena nekdanjega

gradu iz leta 1015. K tej steni pa so kasneje prizidali manjšo stavbo. Ta je služila tedanjim gospodarjem za rezidenco. Stala je nad sotočjem treh rek: Save, Ljubljanice in Kamniške Bistrice. Nudil se je prelep razgled po ljubljanski kotlini in po kamniško zasavskih gorah.

Ta grad je posedoval tudi prvi slovenski knez Jurij Ostrovrhar. V eni izmed bitk s Turki je padel.

 Po gozdni poti polni borovnic smo prišli do drugega gradu. Le dve manjši kamniti steni pričata o tem gradu. Viden je v skalo vsekan obrambni jarek, preko katerega je vodil dvižni most. Pot do kamnoloma pa je usmerjal mlinski kamen, enake velikost, kot so jih v tedanjih časih izdelovali delavci iz raznih krajev Evrope, imenovani kamnarji.

Kmalu smo se lahko zazrli v skalno steno, ki pričala o delu ljudi, ki so ročno klesali mlinske kamne. S te in drugih skalnih sten  na tem območju so kamne po drči ali vlačugi  iz vej spravljali do ceste, kjer so jih dokončno obdelali in pripravili za prodajo.

Takih kamnolomov v Evropi ni bilo veliko.

Prečkali smo besniško cesto in se ponovno povzpeli  v hrib in prišli do ravninske poti, ki nas je vodila do kmetije odprtih vrat Pr Lazarju. Tu smo se okrepčali in polni vtisov in novih spoznanj krenili domov.

 

Napisala: Mila Grošelj

JABLANIŠKI POHOD

V soboto 2. aprila 2016 smo se člani planinsko pohodniške sekcije udeležili  13. Pohoda po Jablaniški poti. Pohod že več let organizira Društvo za razvoj podeželja LAZ.

Prebudilo se je lepo pomladansko jutro. Start poti je bil tako kot vsako leto pri Gasilskem domu v Jablanici. Prijazne članice društva LAZ so ponujale  štrukeljce, jabolka in razne napitke. Dobre volje smo se podali na pot, ki je dolga 4 – 5 ur hoje. Po gozdni  kolovozni poti, delno pa tudi po asfaltu sm prišli do vasic : Jablaniške Laze, Bukovica, Prelesje, Mamolj, Čebelnik, Zelenec. Zaključek pohoda je bil na kmečkem turizmu Zaman v Gradiščah. Na kmečkem turizmu je sledilo prijetno druženje in kulturni program s spremljavo harmonike, petjem in recitiranjem. Nudili so tudi domačo hrano in pijačo.

Med hojo po obronkih jablaniške doline smo opazovali bližnjo in daljno okolico in uživali v lepi pomladni naravi. Radi se udeležujemo pohodov po tej poti, saj smo jo nekateri prehodili že več kot deset krat. Sklenili smo, da prihodnje leto zopet pridemo. Preživeli smo lep dan v naravi.

 

Tekst in foto: Nuša Rozman

Od Šmarjeških toplic do Rateža.

 

Na lep sončen dan 19. marca 2016 smo se ob 8.00 uri odpeljali iz Litije proti Dolenjski, kar ob precej pozni uri, tako rekoč nenavadno, za planinske pohode,. Vožnja je trajala komaj eno uro in pol s postankom za kavo. Peljali smo se preko Bogenšperka, Radohove vasi in Biča in nato po avtocesti do Šmarjeških Toplic, kjer je bil start   pohoda.

Na startu nas je sprejel Brane Bon iz Term ŠT in nam pokazal in obrazložil pravo pot. Šli smo mimo vasi Prapreče in potem pod viaduktom avtoceste do Luterškega Sela. Kmalu smo prišli do Otočca in nadaljevali pot do Sel pri Ratežu. Ustavili smo se v kmečkem turizmu Slavka Šeruge, kjer se je rodil  tudi svetovni popotnik Zvone Šeruga.

Tu smo imeli toplo malico. Vzdušje je bilo zelo dobro. Ko smo se najedli in poklepetali, smo se odpravili na avtobus in se odpeljali proti domu. Lepo nam je bilo.

Besedilo: Ivanka Kofol

Foto: Nuša Rozman 

POHOD PO JURČIČEVI POTI

Kljub slabi vremenski napovedi smo se člani PS DU Litija odločili, da se 5.  marca 2016 udeležimo tradicionalnega Jurčičevega pohoda iz Višnje gore do Muljave. Z avtobusom smo se odpeljali do Višnje gore, kjer je bil start pohoda in prva kontrolna točka. Nekaj naših pohodnikov je prehodilo celo traso dolgo 15 km, hoje je za štiri ure, nekaj se nas je pa vrnilo v avtobus in smo se zapeljali še del poti in sicer do vasice Zavrtače. Tu je bila tudi kontrolna točka. Zapustili smo avtobus, peš nadaljevali pohod in opazovali čudovito naravo in kulturno dediščino. Med potjo so domačini nudili razne domače dobrote. Ob 11.00 uri je bila  pri Jurčičevi domačiji proslava, katere smo se tudi mi udeležili.

Po proslavi smo se spravili v avtobus in se odpeljali proti domu. Naredili smo še en postanek v gostilni, kjer smo nazdravili bližajočemu se dnevu žena in dnevu mučenikov. Hkrati pa smo čestitali Viktorju Čebeli za minuli rojstni dan, mu zaželeli zdravja in da bi ostal še naprej v dobri kondiciji.

Preživeli smo lep dan in se dobre volje vrnili domov.

Tekst in foto: Nuša Rozman

Planinsko-pohodniška sekcija v letu 2016

bo organizirala naslednje pohode:

JANUAR: Kum,
FEBRUAR: Vače-Sveta gora, Štrusov pohod 
MAREC: Jurčičev pohod, Šmarješke toplice – Otočec - Sela pri Ratežu, Pohod okoli Slivne,
APRIL: Jablaniški pohod, Podgrad – Arbo - Ostrovrharjeva pot  
MAJ: Semič – Krupa - Bela Krajina, Čušperk-Stari grad-Grosupeljska planinska pot
JUNIJ: Sežana-Bazovica-Primorska, Velikolaška krožna pot (24 let plan. sekcije), Mirna peč-Slakova-Pavčkova pot 
JULIJ: Matkov kot – Solčava, Mirna-Stara gora nad Trebnjem,
AVGUST: Podljubelj - Kofce, Pokljuka-Debela peč-Mrzli Studenec
SEPTEMBER: Šentrupert - Steklasova pot, Vranov let, Vršič-Slemenova špica, OKTOBER: Gradišče nad Šentvidom-Lavričeva pot, Ne vemo kam, Pivška jezera  NOVEMBER: Poljčane-Studenice-Mart., Tisje

Program pohodov  je natisnjen v tabeli v posebnem prispevku.

Podrobnejše informacije za posamezni pohod bodo objavljene na plakatu na oglasni deski. Pohodniki Planinsko-pohodniške sekcije DU bomo v letu 2016 nadaljevali s krajšimi pohodi. Občudovali bomo manjše hribe, še bolj spoznavali naravo in se družili. Med pohodi bomo pokramljali in pot do konca pripeljali.

Prijazno vabljeni v našo družbo!

Nuša Rozman, vodja sekcije

Program planinske sekcije za leto 2016

PS DU Litija si pridržuje pravico do odpovedi izleta oziroma pohoda v primeru nezadostnega števila udeležencev, slabega vremena ali ostalih objektivnih razlogov. Pridržuje si tudi pravico do spremembe datuma oziroma smeri pohoda, če bi tako narekovali že omenjeni razlogi. Udeleženci morajo biti člani DU.
Udeleženci morajo biti obuti, oblečeni in opremljeni v primerni planinski zaščiti.
Organizator skrbi za izvedbo pohodov na začetni relaciji ali trasi, časovni potek in za prevoze.
Potrebne dnevnike ali kartončke za žigosanje si morajo udeleženci priskrbeti sami.
Podrobnejše informacije za posamezno aktivnost bodo pred aktivnostjo objavljene na plakatu.
Priporočamo, da se udeležite aktivnosti ZDUS, društev upokojencev in PD Litija.
Vodja izleta oziroma pohoda ima pravico zavrniti udeleženca pred ali med izletom oziroma pohodom, če je le ta neprimerno pripravljen, opremljen ali nediscipliniran.

 

VODJA SEKCIJE:       Nuša Rozman

PREDSEDNIK DU LITIJA: Dušan Jovanovič                                                                       

© 2010-2015 Društvo upokojencev Litija | Ureja Martina Kralj, oblikovanje in postavitev Adi Slabe