Ne vemo kam

Neverjetni smo. Vremenski pogoji so bili 27. oktobra 2012 v živo in po napovedi vse kaj drugega kot za pohodništvo. Nismo podlegli. 44 nas je krenilo pod vodstvom Staneta in Lojzeta H. v neznano.
Volan je sukal sam šef firme Rudi. Najprej smo se ustavili v Šentrupertu, ki slovi po znameniti gotski cerkvi in po najnovejši pridobitvi, ki se kaže s predstavitvijo slovenskih kozolcev v urejenem parku na robu vasi. Pri jutranji kavi se nam je pridružil vodič Zdravko in nas popeljal po Mirenski dolini, opisoval znamenitosti Šentruperta, Mokronoga, Krmelja. Pozneje se je pa posvetil vinskim goricam. Preden smo se odpeljali na Veliki Cirnik, smo si šli od daleč ogledat Posestvo Pule. Za bližnje srečanje s ponudbo ni bilo nobene volje.
Na Cirniku smo obiskali cerkev sv. Križa in bili prikrajšani za razgled. Nadaljevali smo na vinogradniško območje Vrhe, kjer smo bili gostje zidanice Zdravka Renerja, ki je skupaj z družino poskrbel za degustacijo vin in dober prigrizek.
Od tam smo se odpravili proti našemu cilju, v Krmelj in se utaborili v gostilni Prehrana pri Marjani. Po opravljenem kosilu smo izpeljali naš program. Zahvalili smo se vodnikom in spremljevalcem za delo v minulem obdobju: Marjanu, Stanetu, Lojzetu H., Lojzetu K., Borutu, Viktorju, Frančku in Jožetu. V klub 70 smo sprejeli Jožeta M., Ivana K, Mari K. in Lojzeta H. Organizatorkam programa Mili, Anici M. in Darinki smo še posebej hvaležni za njihovo vse letno prizadevanje, da je naše druženje še bolj prijateljsko.
To pot smo se bolj kot drugače posvetili druženju in veselju in zadeli v polno. Našo družbo je popestril še harmonikar iz družine Rener. Dokazali smo, da nas tudi dež ni mogel spraviti v slabo voljo, sonce se pa nam je smejalo v vinu.

Jože Dernovšek,
28.10.2012.
 

© 2010-2015 Društvo upokojencev Litija | Ureja Martina Kralj, oblikovanje in postavitev Adi Slabe