Pohod

Po obronkih Zasavja

Dne 20. oktobra 2018 je bil ponovno dan, ki nam je dal krila in napolnil naše čute.

Naša stalna skupina upokojenih hodcev, se je odpeljala preko Zagorja do vasice Ržišče, obiskali smo grad Gamberg iz leta 1100, po prvih vpisnih virih pa iz leta 1200. Na to nas je pot vodila mimo lovskega doma na Klančišah, tu je zadišalo po kavi in čaju. Nadaljevali smo pot preko lepo urejene vasice Zavine do prevala Ruardi, nato nas je zapeljal avtobus do vasice Vin in nato smo po petnajstih minutah hoje prišli do Vinjske skale, s katere je čudovit razgled po celotni Zagorski dolini. Rudarski muzej v Kisovcu je bil tik pod nami v vsej svoji veličini. Tudi njega smo obiskali in spoznali bogato zapuščino in bogato zgodovino rudarstva v Zagorju. A nismo še zaključili naše poti, vodnik Milan Amon nam je ponudil še nekaj za dušo. Odšli smo v prostore Društva svobode v Kisovcu in si ogledali razstavo fotografov in slikarjev. Bili smo navdušeni in hkrati veseli saj je med njimi bila tudi slika slapa Peričnika v vsej svoji lepoti (avtor gospod Milan Amon).

Naše korake, naša spoznanja zgodovine in kulture, smo zaključili v Mlinšah Pr Pšenk, dan je bil popoln.

Zapisala: Mila Grošelj

Foto: Nuška Rozman in Milan Amon

 

NE VEMO KAM – 6.10.2018

Viridino pot do Pristave nad Stično smo prehodili pohodniki PS DU 6.10.2018. To je bil cilj pohoda NE VEMO KAM. Pohoda se je udeležilo 39 članov PS . V sobotnem jutru, ko nas je pozdravilo sonce smo se odpeljali proti Obolnemu, kjer smo popili jutranjo kavo in izpolnili vprašalnike – ugibali smo končni cilj pohoda. Iz Obolnega se je del udeležencev odpeljal do Metnaja, ostali pa smo se peš odpravili proti cilju. Iz Metnaja smo nadaljevali pot na Pristavo, kjer smo imeli na KT Okoren druženje in zaključek. Veseli smo bili, ker so bili med nami trije častni člani DU: Mila Grošelj, Viktor Čebela in Ivan Blažič. To so ljudje, ki so pustili poseben pečat v bogati zgodovini naše PS in so nam za zgled. Zahvalili smo se tudi spremljevalkam in spremljevalcem za trud in potrpežljivost pri vodenju pohodov, da smo spoznavali najlepše kotičke naše domovine.

Na planoti nad vasjo Pristava je bil v srednjem veku zgrajen lovski gradič. Še danes tam stoji cerkvica. V gradiču je zadnje obdobje svojega življenja preživela vojvodinja Virida Visconti po tem, ko se je po smrti moža Leopolda III. umaknila iz Dunaja. Virida je bila mati Ernesta Železnega, ki je bil leta 1414 kot zadnji knez ustoličen na Gosposvetskem polju. V spomin nanjo je urejena krožna pot, katere del smo danes prehodili. Hvala Jožetu Dernovšku in Sonji, ki sta pripravila ta pohod.

Polni lepih vtisov in dobre volje smo se vrnili domov.

Zapisala: Nuša Rozman

Slika: Milan Amon

 

Pripete datoteke

PLANINSKI POHOD NA AJDNO – 12.9.2018

Pa smo spravili pod streho še en planinski izlet, ki smo ga pravzaprav načrtovali že lani; pohod do Valvazorjevega doma pod Stolom in na znano arheološko najdišče Ajdna.

Tokrat smo bili maloštevilni; vsi udeleženci pa smo uživali v lepih razgledih, čudovitem vremenu, in nepričakovano, še nabiranju jurčkov, ki so se nam smejali kar ob poti. To prijetno opravilo je seveda podaljšalo našo pot.

Po krajšem počitku pri planinskem domu smo se odpravili proti Ajdni.

Na južnem pobočju mogočnega, plečatega Stola se kot škrbina velikega zoba dviga skalna čer – Ajdna. Ta s svojimi 1064 metri predstavlja najvišjo od naših mnogih višinskih arheoloških najdišč iz obdobja med 4. in 6. stoletjem. Ogledali smo si zaščitene ostanke staroselske kulture, saj so tu, tik pod vrhom, odkrili poznoantično naselbino in predmete iz tistega časa. Vrh Ajdne, ki je nekakšen skalni pomol, je tako dobro naravno utrjen, da je bilo življenje takratnih prebivalcev varno. Svet živo navzoče zgodovine torej.

Še prvovrsten razgled po dolini Save od Radovljice do Jesenic, po mogočnih gorah nasproti in v bližini ter pot domov.

 

Zapisala: Marjana Berložnik

Slike: Milan Amon

 

POHOD PO TRŠKI GORI

Člani planinsko pohodniške sekcije smo 22. septembra 2018 opravili še en pohod iz programa pohodov za leto 2018, in sicer pohod po Trški gori nad Novim mestom. Nismo se ustrašili slabe vremenske napovedi. Z optimizmom in dobro voljo smo napolnili avtobus in ga zapustili v vasi Gorenje Kamnje. Hodili smo med vinogradi kjer pridelujejo dober cviček, ki ga omenja že Valvazor, prav v času trgatve. Nudili so se nam lepi razgledi na Trdinov vrh in na Kum, v ušesih pa so zvenele melodije klopotcev.

Ustavili smo se pri cerkvi Svete Marije in pomalicali. V bližini cerkve je tudi spominska plošča virtuozu narodno zabavne glasbe Lojzetu Slaku.

 Vodila sta nas Lojze Hauptman in njegov prijatelj domačin gospod Janez, ki nas je povabil tudi v svojo zidanico, da nismo trpeli žeje. Preživeli smo lep dan, še lepše bi bilo, če bi sijalo sonce. Kljub temu smo se dobre volje vrnili domov.

Zapisala in slikala: Nuša Rozman

 

Oj Triglav moj dom

        

https://www.youtube.com/watch?v=R8wc2JaNovM

Oj Triglav, moj dom, kako si krasan,
kako me izvabljaš iz nizkih ravan
v poletni vročini na strme vrhe
da tam si spočije v samoti srce,
kjer potok izvira v skalovju hladan:
oj Triglav, moj dom, kako si krasan!

Oj Triglav, moj dom, četudi je svet
začaral s čudesi mi večkrat pogled,
tujina smehljaje kazala mi kras,
le nate sem mislil ljubeče ves čas,
o tebi sem sanjal sred' svetlih dvoran:
oj Triglav, moj dom, kako si krasan!

Oj Triglav, v spominu mi je tvoj čar,
zato pa te ljubim in bom te vsekdar,
in zadnja ko ura odbila mi bo,
pod tvojim obzorjem naj spava telo,
kjer radostno ptički naznanjajo dan:
oj Triglav, moj dom, kako si krasan!

            

Slap Peričnik in dolina Vrat

 

Dne 18. avgusta 2018, spremenjen program Planinsko pohodniške sekcije DU Litija, dober predlog, pohvala, udeležba razveseljiva. Gornje savska dolina je vedno vabljiva, tako mogočna z vsemi vrhovi Alp in ponosna na najvišji vrh Triglav.

Mojstrana mala vasica, a tako prometna kar se tiče planincev vsega sveta. Prav spremenjen prometni režim nam je omogočil, da smo obiskali tako slap Peričnik kot dolino Vrat. Triglav je bil delno v megli a predramil nam je spomine na čas, ko smo ga obiskali »in izpili domoljubni napitek«. Slap Peričnik, silna moč vode, ki pada v globino in krasi ta gorski svet ter hladi vroča čela obiskovalcev.

Ta svet ima vse, lepe poglede, razglede, bajke in rožice tete Pehte.

Zapisala: Mila Grošelj

 Foto: Nuša Rozman

Logarska dolina

Poletni pohod

Dne 7. julija 2018 - sobota zjutraj, naš pohod v Logarsko dolino, kdor jo še ni spoznal, naj jo obišče, kdor pa je hodil po njej, bo njen večkratni obiskovalec in občudovalec, če ne drugače pa ob obujanju spominov.

Naš vodnik Milan jo dobro pozna in za nas najde najlepše kotičke, kjer ti zaigra srce.

Sredi Logarske doline smo se razdelili na dve skupini, eni so krenili proti slapu Rinka- izvir reke Savinje, drugi pa po slikoviti delno skalnati ozki poti do Klemenčeve jame in nato do Klemenčeve koče na višini 1208 metrov . Vreme je bilo kot naročeno, delno oblačno z rahlim vetrom, tudi nekaj sonca je bilo vmes a brez padavin.

Ob vrnitvi in združitvi pa smo obiskali še par zanimivih in razglednih točk obdanih z gorskimi vršaci. V tej dolini tišina lepša pogleda in zaljša najvišje vrhove.

Zapisala: Mila Grošelj

Foto: Milan Amon

 

LOŽ in GRAD SNEŽNIK

2. junija 2018 je naša skupina Planinsko pohodniške sekcije DU Litija napolnila manjši avtobus z namenom, da obiščemo vas Lož v Loški dolini in prehodimo del njihove poti do gradu Snežnik (8 – 10 km). Večina nas tega dela naše zemlje ni dobro poznala, zato je bila radovednost in želja velika.

V Ložu nas je pričkala turistična delavka in vodja Turističnega informativnega centra Lož – TIC. Tu so nam pripravili pravo dobrodošlico. Skupina kmečkih žena, ki dobro deluje v tem kraju nas je pogostila s sokom in njihovo sladico. Ogledali smo si film o tej tematski poti in kraju. Povedali so nam tudi o nekdanji povezavi društev upokojencev Loška dolina – Lesce – Litija, saj se srečanj, ki so potekala še vedno radi spominjajo.

Trije planinski vodniki Loške doline so nas vzeli pod svoje okrilje in nas seznanjali o vsem pomembnem na poti, o zgodovini kraja, časa in o ljudeh. Lahko bi rekla, da svoj kraj nosijo v srcu, z željo, da ga pokažejo ljudem, da spoznamo ta del Notranjske.

Malico smo imeli v vasi Gornje Poljane, na višini 1065 metrov. Gostil nas je domačin g. Jure. Malica je imela pravi pridih časa in kraja ter življenja teh ljudi v tem kraju. Začutili smo njihovo pristnost, skromnost in ponos, ki nas je napolnil z željo, se še kdaj vrnemo k njim.

Zapisala:

Mila Grošelj

 

Sodelovali smo na Tajinem teku

V sklopu prireditve Litijski tek 2018 je bil 9. junija, v sklopu Litijskega teka, že četrtič izveden spominski tek, posvečen spominu na trinajstletno Tajo Vidergar. Taja je septembra 2014 v nenadni nesreči izgubila svoje mlado življenje in se tako veliko prezgodaj za vedno poslovila .

Tek je bil aktivnost, ki jo je Taja naravnost oboževala. Tudi iz tega razloga so njej v spomin pripravili Tajin tek, za katerega želijo, da preraste v tradicionalno vsakoletno športno druženje.

Letos se je spominskega Tajinega teka udeležila tudi skupina članov Društva upokojencev Litija in se s tem poklonila spominu na mlado dekle.

Nuša Rozman

 

POHOD OB BOHINJSKEM JEZERU

Junijsko soboto, 16. junija 2018, smo se člani planinsko pohodniške sekcije DU Litija, po programu, odpravili v Bohinjski kot. Zbralo se nas je 21. Pohod je vodila Ivanka Kofol. Tokrat nismo merili korakov v višino, pač pa smo prehodili pot po desni oziroma severni strani Bohinjskega jezera. Pohod smo začeli pri cerkvici Sv. Janeza Krstnika v Ribčevem Lazu in nadaljevali do koče pod slapom Savica. Gladina jezera se je bleščala kot ogledalo. Bilo je tudi nekaj kopalcev. Sicer ni bilo vse ravno, pot se je od hotela Zlatorog počasi malo dvigala. Lahko smo opazovali s soncem obsijane bohinjske gore Komarčo, Komno, Bogatin, Pršivec, ki so vabile pohodnike. Ko smo se bližali koči je bilo lepo pod kamnitimi stenami poslušati bučanje in šumenje slapa Savica, ki je vklenjen v prepadne stene Komarče. Hodili smo tri ure in uživali v lepih razgledih. Prišli smo do koče, ki je popolnoma obnovljena z bogato ponudbo okusne hrane. Najedli smo se in odpočili. Vrnili smo se domov, dobre volje in polni lepih vtisov.

Zapisala:

Nuša Rozman

 

PARK ŠKALJUNK LUPINC – PRAPROT 19.5.2018

V sobotnem jutru dne 19.5.2018, smo se pohodniki PS odpravili na Primorsko. Peljali smo se mimo Tomaja, Dutovelj, Komna, Pliskavice do zamejske vasi Praprot na Italijanski strani meje. Med vožnjo smo opazovali lepo naravo, kraško pokrajino z vinogradi in sadovnjaki, ki obetajo dober pridelek. Vsa pokrajina je zelo kamnita, saj se tukaj veliko ljudi ukvarja s kamnoseštvom. Prišli smo si ogledati in prehoditi naravni kamniti park, ki spominja na čase 1. prve svetovne vojne, na področje Soške fronte. Vodil nas je gospod Lupinc, ki dobro pozna to zgodovino, ker je domačin. Odkupil je to področje in ga tudi obnavlja in sprejema naročila za oglede. Videli in slišali smo veliko zanimivega. Obnovil je vojne kamnite jarke, katere so med vojno gradili ruski vojaki ujetniki. Hodili smo mimo kamnitih pastirskih hiš, ki so včasih pastirjem nudile zavetje pred sončno pripeko in slabim vremenom. Samo kamenje kamor se ozreš. Prišli smo do kotanje z vodo, katero je leta 1944 naredila bomba, ki je padla na ta kraj. Nadaljevali smo h do vrha hriba, kjer se razprostre čudovit pogled na izliv Soče, Gradeško laguno, Furlansko nižino in Tržaški zaliv. Malo smo se razgledali, pomalicali in nadaljevali pot do Grižnice, jame kjer so ruski vojaki spali, ko so med vojno gradili jarke. To je jama pod velikim kamenim obokom. Ta pohod je pustil v nas močan vtis ob misli koliko vojakov se je tukaj mučilo, borilo in umrlo za svobodo, prav na tem kamenju.

Po končanem ogledu smo se vrnili v Pliskavico na okusno joto in pršut in veselo druženje. Ta pohod je pripravil naš Lojze Hauptman, za kar smo mu zelo hvaležni. Dobre volje smo se vrnili domov.

Nuša Rozman

Fotografije: Milan Amon

 

JAVORJE – FELIČ VRH

Panoramska krožna pot

       

Pohodniki planinsko pohodniške sekcije DU smo dne 21. aprila 2018 prehodili del panoramske krožne poti okoli Javorja. Javorje meji na občini Litijo in Ivančno Gorico in je na višini 560 m. Pot nas je vodila skozi vasico Javorje, kjer so hiše strnjene okrog cerkve svete Marije in mimo bivše osnovne šole. Nadaljevali smo s pohodom po gozdni poti mimo kmetije Lampret na Felič Vrhu. Na gričku stoji skoraj nova cerkev svetega Roka z razglednim stolpom in zvonikom. Malo smo pozvonili za srečo. Iz stolpa je čudovit razgled na okoliške hribe in v soncu so se bleščale Kamniško Savinjske Alpe in Karavanke.

       

Hodili smo tudi po delu Lavričeve poti, ki se je vzpenjala proti Bukovici. Nadaljevali smo pot po gozdu in se čez poseko povzpeli do Osrenice, ker je razgledna točka 709 metrov visoko. To je tudi najvišja točka te poti. Tam je stal velik lesen razgledni stolp, ki pa ga je, žal, načel zob časa in se podira. Tukaj smo pospravili malico iz nahrbtnika in se odžejali. Zapustili smo Felič vrh in se spustili po drugi strani proti Javorju in nato skozi vasico Riharjevec do Črnega potoka. Pri Krznarju smo počakali kombi in se dobre volje in malo utrujeni vrnili v domov.

Nuša Rozman

 

Izlet: Volčja Jama - Sveti Večer - Črni Potok

torek, 27.3.2018

Vandrovčka iz DU Zagorje ob Savi sva se v soboto, 24. marca 2018, pridružila pohodnikom planinske sekcije DU Litija.

Pohod smo začeli v naselju Volčja Jama, ki spada v občino Šmartno pri Litiji. Pot nas je vodila do lovske preže, kjer imajo oznako za "carino". Tam smo zavili desno in se po cesti vzpenjali skozi gozd. Šli smo mimo domačije Prelaznik, kjer smo opazili sušilnico sadja in dva čebelnjaka. Nedaleč stran je bila še zadnja domačija v naselju Volčja Jama. Od tam smo imeli lep pogled na Obolno. Prišli smo do razpotja, kjer ena pot vodi do zaselkov Kot in Vintarjevec, druga v Osredek. Mi pa smo šli po stezi navzgor skozi gozd. Od daleč smo videli vasico Sveti Večer in nad njo istoimenski vrh s pretvornikom, ki je bil najvišja točka naše poti. Šli smo tudi mimo osamljene domačije, kjer imajo tudi sušilnico sadja. Od tam nas je pot vodila navzdol do vasice Sveti Večer. Na hišnih tablicah piše Podroje.

Na začetku vasi smo šli po kolovozu skozi gozd na vrh do piramide in pretvornika (516 m). Pohod do tu je trajal uro in pol. Pri pretvorniku smo imeli kratek postanek za počitek in malico iz nahrbtnika. Za posladek je poskrbela pohodnica Jasna. Iz vpisne knjige smo razbrali, da je vrh zelo obiskan.

Pohod smo nadaljevali po stezi navzdol in prišli do odcepa, kjer iz Šmartnega na vrh vodi luštna pot. Mi smo šli naprej po poti in se ustavili pri hiši v Jazbinah, kjer smo malo poklepetali z domačinko in si ogledali vrt poln pomladnega cvetja. Šli smo tudi mimo Dobravčevega ranča, potem pa zavili na "vinsko ulico Jazbine", kjer smo se ustavili pri hiši kjer je Petričev, Goršetov in Anitin hram. Tam nam je prijazna domačinka dala piti sladko belo vino. Imeli smo lepe razglede po vinogradih pod nami, na cerkvico na Brezjah pri Črnem Potoku in na okoliške zaselke.

Sledila je še hoja mimo Koželovega hrama, kjer imajo potomko najstarejše žlahtne vinske trte na svetu. Nadaljevali smo pohod po stezi skozi gozd, ki je vodila mimo lovske koče LD Šmartno pri Litiji na Grilovcu (399 m). Od tam je pot vodila le še navzdol. Vodnik Lojze je izbiral poti, ki niso bile blatne in ovirane s podrtim drevjem.

Ko smo prišli iz gozda nad naseljem Črni Potok, nas je pričakala naša pohodnica Anica in nam pripravila veselo presenečenje. Od tam smo šli po asfaltni cesti do gostišča Krznar, kjer smo imeli naročeno obaro z ajdovimi žganci.

Skupaj s postanki smo uživali v naravi 3 ure in pol.

Ivan in Olga Kos

P r o g r a m

PLANINSKO POHODNIŠKA SEKCIJA

JANUAR: Kum;

FEBRUAR: Štrusov pohod;

 MAREC: Jurčičev pohod, Volčja jama-Svet večer-Črni potok;

APRIL: GEOSS – Slivna, Jablaniški pohod, Javorje-Felič vrh-Temenica,

MAJ: Primorska-Dutovlje, Škofja loka-Lubnik,

JUNIJ: Lož-grad Snežnik, Bohinjsko jezero-slap Savica,

JULIJ: Logarska dolina-Klemenča jama, Valvazorjeva koča pod Stolom-Ajdna,

AVGUST: Blejski Vintgar, vrhovi okoli Soriške planine,

SEPTEMBER: Viridina pot Pristava nad Stično, Trška gora,

OKTOBER: Ne vemo kam, grad Gamberg-Kleviše-Zagorje,

NOVEMBER: Tržišče pri Mokronogu,

DECEMBER: Tisje

Pohodniki Planinsko pohodniške sekcije DU bomo v letu 2018 nadaljevali s krajšimi pohodi v hribe. Prijazno vabljeni v našo družbo. Hoja je najboljše zdravilo za premagovanje tegob. Poti nas bodo vodile tudi po gorskih stezicah malo navzgor, naprej in proti soncu.

Podrobnejše informacije za posamezni pohod bodo objavljene na plakatu na oglasni deski.

Nuša ROZMAN, vodja sekcije

 

Program planinske sekcije DU Litija za leto 2018

      


Nuša Rozman  Vodja planinske sekcije    

 

 Irena Kramar
PREDSEDNICA DU LITIJA 

Pripete datoteke

© 2010-2015 Društvo upokojencev Litija | Ureja Martina Kralj, oblikovanje in postavitev Adi Slabe