Sladkorna bolezen na očeh

Varna Starost

14. november je svetovni dan sladkorne bolezni. Ta bolezen je v porastu tako v Sloveniji kot svetu. Še posebej narašča število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je večinoma povezano s staranjem prebivalstva in neugodnimi spremembami v življenjskem slogu, zaradi česar naraščajoči trend pričakujemo tudi v prihodnje.

V Sloveniji ima, podobno kot v drugih evropskih državah, okoli 90 odstotkov bolnikov sladkorno bolezen tipa 2, precej redkejše pa so druge oblike sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen v razvitem svetu ostaja vodilni vzrok za slepoto, odpoved delovanja ledvic, amputacije spodnjih okončin ter bolezni srca in ožilja. Letošnje geslo svetovnega dne sladkorne bolezni je »Sladkorna bolezen na očeh«. Poudariti želimo pomembnost preventivnih aktivnosti za preprečevanje diabetične retinopatije, ki je eden od možnih zapletov sladkorne bolezni in lahko vodi v slepoto. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poudarjamo pomen promocije zdravja in preventivnih ukrepov, s katerimi lahko sladkorno bolezen tipa 2 preprečimo ali odložimo na kasnejše življenjsko obdobje oziroma preprečimo kasnejše zaplete v razvoju bolezni.

Število oseb s sladkorno boleznijo narašča

Po podatkih Globalnega poročila o sladkorni bolezni, ki ga je pripravila Svetovnea zdravstvenea organizacijea (SZO), je imelo leta 2014 na svetu sladkorno bolezen kar 422 milijonov ljudi sladkorno bolezen. Razširjenost (prevalenca) te bolezni v svetu se  povečuje in se je od leta 1980 do 2014 povečala z 4,7 % na 8,5 % svetovnega prebivalstva. Sladkorna bolezen je bila leta 2012 neposredni vzrok smrti 1,5 milijonov ljudi na svetu, v Sloveniji pa pa približno 20.5000 oziroma en odstotek1 % prebivalcev. Do leta 2030 naj bi bila po ocenah SZO 7. glavni vzrok smrti na svetu. Sladkorna bolezen je v porastu tudi v Sloveniji, saj na kar nakazuje se je 15 % povišanje številoa bolnikov, ki zaradi sladkorne bolezni prejemajo zdravila,  od leta 2010 do 2015 povišalo za 15 odstotkov, ki zaradi sladkorne bolezni prejemajo zdravila. Po podatkih NIJZ iz zbirke porabe zdravil na recept se število prejemnikov zdravil za sladkorno bolezen v Sloveniji vsako leto poveča za 3 % (približno okoli 2.500 oseb oziroma tri odstotke). Leta 2014 je bilo v Sloveniji 104.176, leta 2015 pa 106.300 bolnikov s sladkorno boleznijo, ki so prejemali zdravila za zniževanje glukoze v krvi.

Porast sladkorne bolezni na NIJZ ugotavljamo tudi iz podatkov raziskave EHIS iz leta 2014, po katerih je ocenjena anketna  razširjenost sladkorne bolezni med osebami, starimi 15 let in več, 6,9 % prebivalcev, kar predstavlja dobrih 120.000 prebivalcev Slovenije. Na porast sladkorne bolezni kažejo tudi podatki raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki jo je NIJZ izvajal med leti 2001 in 2012 na prebivalcih Slovenije, starih 25 do 64 let. Visoko ali zelo visoko tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2 v prihodnjih 10 letih je bilo po modelu FINDRISC ugotovljeno pri 28 % vprašanih, starih 55–64 let. V tej starostni skupini je sladkorna bolezen pri moških v porastu in je skoraj dvakrat pogostejša kot pri ženskah. Med bolniki s sladkorno boleznijo jih ima dobrih dve tretjini zvišan krvni tlak (69 %) in/ali dislipidemijo (67 %), dve petini debelost (51 %), kadilcev pa je slaba petina (19 %). Tretjina bolnikov se ne prehranjuje v skladu s priporočili in le polovica je dovolj telesno dejavnih. Delež debelosti med odraslimi leta 2012 je znašal skoraj petino (17,4 %). Prav nezdrave izbire življenjskega sloga, ki prispevajo k nastanku sladkorne bolezni, zlasti nezdravo prehranjevanje, čezmerna hranjenost in debelost ter nezadostna telesna dejavnost, so imele v tem obdobju trend naraščanja. V letošnjem letu je potekal že peti val omenjene raziskave, poročilo pa je še v pripravi.

Sladkorna bolezen v sloveniji leta 2015

15 % porast števila oseb s sladkorno boleznijo (od 2010 do 2015), ki prejemajo zdravila za zniževanje glukoze v krvi.

Okrog 106.300 oseb s sladkorno boleznijo, ki prejemajo zdravila za zniževanje glukoze v krvi.

Od skupno 106.300 prejemnikov zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni 73.200 (69 %) oseb prejema antihiperglikemična zdravila brez inzulina, 17.600 (17 %) jih prejema inzulin, 15.500 oseb (15 %) pa oboje hkrati.

Najvišji odstotki oseb, katerim so bila predpisana zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, so bili v zasavski in posavski regiji, najnižji pa v goriški in obalno-kraški regiji.28,8 milijona evrov (v letu 2014 28,3 milijona evrov) je bilo porabljenih za zdravila za zniževanje glukoze v krvi.

Med izdatki za zdravila prevladujejo izdatki za inzuline, ki so predstavljali 59,2 % vseh izdatkov za zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni. 

Porast števila bolnikov s sladkorno boleznijo zahteva boljšo sistemsko ureditev obvladovanja te bolezni

V Sloveniji sladkorno bolezen na sistemski ravni obravnava in ureja Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni 2010–2020 (Nacionalni program), katerega krovni cilji so zmanjšanje pojavnosti sladkorne bolezni tipa 2, njeno preprečevanje in odložitev pri osebah z velikim tveganjem, povečanje možnosti za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni ter zmanjšanje zapletov in umrljivosti zaradi sladkorne bolezni. Izvajanje nacionalnega programa je od letos dalje komplementarno aktivnostim Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025, ki podpirajo sistemske spremembe v zdravstvu.  
Partnerji Nacionalnega programa se že od leta 2012 aktivno vključujejo v uvajanje in širitev referenčnih ambulant družinske medicine na področju sladkorne bolezni in vsakoletno izvajajo več rednih izobraževanj diplomiranih medicinskih sester za delo v njih. Po podatkih Katedre družinske medicine Medicinske fakultete v Ljubljani je konec leta 2015 delovalo 584 referenčnih ambulant družinske medicine, ki so v svoje programe preprečevanja, zgodnjega prepoznavanja in kompleksne oskrbe zajemale skupaj več kot 53.000 bolnikov s sladkorno boleznijo, za katere v skladu z enotnim  protokolom obvladovanja sladkorne bolezni tipa 2 skrbijo timi družinske medicine.

V letu 2014 je bila opravljena mednarodna analiza Diabetes Powerhouse

Indeks (nivo celotne države in po regijah), v letu 2015 pa objavljeni podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in pripravljena obsežna analiza uspešnosti izvajanja Nacionalnega programa (v okviru priprave Analize zdravstvenega sistema v Sloveniji). Aktivnosti Nacionalnega programa so bile tako v letu 2016 (in bodo tudi v letu 2017) usmerjene v zagotavljanje enako kakovostne in bolniku prilagojene edukacije o sladkorni bolezni ter zagotavljanje enake oskrbe, povezane z diabetično nogo med regijami in ravnmi zdravstvenega sistema. Potekalo je spremljanje izvajanja programa za zgodnje odkrivanje in zdravljenje diabetične retinopatije. Ključni razvojni moment Nacionalnega programa pa je vzpostavljanje mreže laičnih svetovalcev. Usposabljanje je v letu 2016 zaključilo prvih 27 laičnih svetovalcev, ki bodo osebam s sladkorno boleznijo in njihovim svojcem lahko nudili dodatno podporo pri obvladovanju bolezni.

 

 

 

Kdo naj zdravi sladkorno bolezen ?

»Glede sladkorne bolezni se zdravi vsak drugje; poznam nekatere, ki hodijo k specialistu diabetologu, ene pa zdravi splošni zdravnik. Kaj je prav?«

Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima devet od desetih bolnikov. Zanjo je značilen počasen začetek, ko bolnik še nima nobenih težav, krvni sladkor pa je že tako visok, da lahko povzroča okvare na žilju. Pri pravočasnem odkrivanju te vrste sladkorne bolezni je pomembno pravočasno izvajanje preventivnih pregledov, pri katerih poleg odkrivanja sladkorne bolezni tipa 2 odkrivamo tudi druge pomembne  kronične bolezni, kot so arterijska hipertenzija, hiperholesterolemija, debelost, pa tudi astmo oziroma kronično obstruktivno pljučno bolezen, depresijo, osteoporozo in še nekatere druge. Preglede izvajajo specialisti družinske medicine (ki jim v vsakodnevnem pogovoru pogosto pravimo splošni zdravniki) že skoraj 15 let, v referenčnih ambulantah družinske medicine pa del tega pregleda opravi tudi diplomirana medicinska sestra. Osebe na preglede pokličejo vsaj vsakih pet let. Glede na rezultate pregleda zdravnik specialist družinske medicine oziroma medicinska sestra osebo usmerita v enega od programov za krepitev zdravja, ki jih izvajajo v vsakem zdravstvenem domu, zdravnik pa postavi diagnozo in bolnika naroči na druge preglede ter uvede zdravljenje z zdravili, če je to potrebno. Pri bolniku s sladkorno boleznijo tipa 2 ima torej specialist družinske medicine s svojim timom zelo pomembno vlogo.

Tako kot velja za vse bolezni, se tudi sladkorna bolezen tipa 2 razlikuje od posameznika do posameznika. Pri nekaterih bolnikih je npr. potrebno zdravljenje z zdravili, ki jih pri nas predpisuje samo zdravnik diabetolog, bolezen lahko ima netipičen potek ali pa so prisotne sočasne bolezni, zaradi katerih se specialist družinske medicine odloči za napotitev pacienta k specialistu diabetologu. Poleg tega sodi pri nas k specialistu diabetologu tudi uvajanje zdravljenja z inzulinsko terapijo in nadaljevanje vodenja bolnikov. Ta korak, to je uvedba inzulinske terapije, je pri sladkorni bolezni tipa 2 pričakovan, saj propadanje celic trebušne slinavke, ki proizvajajo inzulin, nezadržno napreduje.

Specialist diabetolog bolnika ne zdravi sam, sodeluje z diplomirano medicinsko sestro edukatorko, kakor strokovno imenujem tisto medicinsko sestro, ki je posebej izobražena za izobraževanje in usposabljanje bolnikov za življenje s sladkorno boleznijo. Poleg tega pogosto sodeluje z drugimi specialisti, še posebej, kadar je potrebno usklajeno zdravljenje kroničnih zapletov sladkorne bolezni.

Redkejša je sladkorna bolezen tipa 1. Ta nastane, ko zelo hitro propade velika večina tistih celic trebušne slinavke, ki izdelujejo inzulin. Krvni sladkor naraste hitro in visoko, pojavi se huda žeja, posameznik lahko dnevno spije tudi do 5 litrov tekočine in več, veliko hodi na vodo, je oslabel, nehote se mu znižuje telesna teža. Glede na težave zelo hitro obišče zdravnika, potrebno je takojšnje in doživljenjsko zdravljenje z inzulinom, glede sladkorne bolezni pa bolnika vodi specialist diabetolog s svojim timom.

Manj pogosta, a izjemno pomembna je sladkorna bolezen, ki se pojavi v nosečnosti. Kadar po koncu nosečnosti in dojenja mine, ji rečemo nosečnostna sladkorna bolezen. Za pravočasno napotitev na preiskave je odgovoren ginekolog, zdravljenje pa praviloma poteka pri specialistu diabetologu.

Bolnik lahko dokaj pogosto obiskuje tudi lekarno, kjer mu o varni in pravilni rabi zdravil in medicinskih pripomočkov svetuje lekarniški farmacevt, še en zelo pomemben člen v zdravljenju sladkorne bolezni.

Seveda se bolnik, ki se zaradi sladkorne bolezni zdravi pri timu specialista diabetologa, zdravi tudi pri timu specialista družinske medicine. Včasih zaradi drugih bolezni,  nasploh pa ima v življenju ljudi »naš splošni zdravnik« neko posebno vlogo.

Pri »umirjanju krvnega sladkorja«, kakor se glasi geslo naše skupne akcije, torej sodeluje veliko zdravnikov, medicinskih sester in lekarniških farmacevtov. Bolniku prijazno zdravljenje pa je le takšno, ko ta »orkester« deluje usklajeno, pojasnila, ki jih »člani orkestra« dajejo bolniku, morajo biti enaka, saj le tako prispevajo k boljšemu razumevanju življenja s sladkorno boleznijo. To pa je velik izziv in eno od ključnih poslanstev Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni,  o katerem si lahko več preberete v:

Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni 2010-2020

Prispevek je pripravila: dr. Jelka Zaletel, dr. med.

Kratka ponovitev nekaj najpomembnejših zadev? Za nas, starejše

V sklopu kampanje ADA (Age Demands Action) bomo v sodelovanju s Koordinativno skupino Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni v obdobju 2010-2020 v Ministrstvu za zdravje RS ob Svetovnem dnevu zdravja 2016 objavili 6 novic na temo sladkorne bolezni (kako jo prepoznati, na koga se obrniti za pomoč, koristni nasveti itd.).

Prosimo vas, da posredovane informacije objavite ter posredujete svojim članom, družini, prijateljem, znancem itd.

»Lahko na kratko ponovite nekaj najpomembnejših zadev? Z nas, starejše?«

1. Sladkorna bolezen tipa 2 nastane zato, ker trebušna slinavka izdela premalo inzulina za potrebe vašega telesa. Z zdravim načinom življenja ta količina zadošča dlje časa, pojav sladkorne bolezni lahko uspešno odložite v poznejše življenjsko obdobje. Vsekakor pa za pojav sladkorne bolezni niste krivi sami, gre za obolenje vaše trebušne slinavke.

2. Sladkorno bolezen je dobro odkriti čim prej, ko se pojavi, da lahko takoj začnemo z zdravljenjem. Z zdravljenjem krvnega sladkorja, krvnega tlaka in motene presnove maščob lahko zelo uspešno preprečujemo zaplete sladkorne bolezni. Zato se udeležite preventivnega pregleda pri svojem splošnem/družinskem zdravniku, ko ste nanj povabljeni.

3.  Jejte zdravo hrano. Če kadite, prenehajte. Če ne kadite, ne začnite.

4. Zaplete sladkorne bolezni, torej poškodbe na telesu, ki jih povzroči visok krvni sladkor, lahko odkrijemo tako zgodaj, da uspešno upočasnimo njihovo napredovanje. Zato je potrebno enkrat letno opraviti pregled očesnega ozadja, pregled stopal za oceno primernosti prekrvitve in živčevja, ter pregled krvi in urina za oceno delovanja ledvic.

5. Če merite krvni sladkor s priročnim merilnikom, skupaj z zdravnikom oziroma medicinsko sestro naredite načrt, kdaj si boste merili krvni sladkor (pred obroki, uro in pol do dve po obrokih, ob desetih zvečer, v primeru večjega napora in podobno), kako pogosto (npr. vsak dan, enkrat tedensko, tri dni pred pregledom in podobno), zakaj (na katera vprašanja vam bodo dale odgovor meritve in kako lahko sami ukrepate) ter predvsem, kakšne so zaželene vrednosti meritev.

6. Veliko sporočilnost glede prehrane imajo meritve, ki jih izvajate v paru – torej eno meritev tik pred obrokom in drugo uro in pol do dve po obroku; porast krvnega sladkorja je odvisen od sestave in količine posameznih hranil v obroku. Tako lahko izveste, »kaj naj jem, da bo moj sladkor nižji«.

7. 98% odločitev v zvezi s sladkorno boleznijo bolnik izvede sam. Vsi skupaj si zato želimo, da bi ustvarjali takšno okolje v zdravstvu, kjer bi se lahko bolnik na podlagi verodostojnih in njemu razumljivih informacij odločal v zvezi s tistimi stvarmi, ki so zanj pomembne.

8.  V starejšem življenjskem obdobju se lastnosti telesa in presnova nekoliko spremenijo, pogosto so prisotne tudi druge bolezni, npr. ledvic in jeter. Vsa ta dejstva vplivajo na izbiro zdravljenja in določanje ciljev zdravljenja glede krvnega sladkorja, krvnega tlaka in presnove maščob. »Rezerva« delovanja posameznih organov je pogosto majhna, zaradi presnovnih sprememb je občutljivost za prenizke vrednosti krvnega sladkorja večja. Zdravljenje na novo obolelih zato poteka prilagojeno posameznim dejavnikom. Še posebej skrbno prilagajmo zdravljenje tistim starejšim bolnikom, ki imajo dolgoletno sladkorno bolezen.

9. Pri starejših, ki imajo funkcionalne ali kognitivne omejitve, so  temu prilagojeni pristop in cilji zdravljenja. Pogosto skrb zanje prevzamejo svojci in bližnji, ki jih je potrebno vključiti v celotno oskrbo sladkorne bolezni. V ospredje prihajajo okoliščine, ki določajo, ali je določen režim zdravljenja še izvedljiv in varen ali ne. V tem primeru je še posebej pomembno, da zdravljenje in oskrba sladkorne bolezni ter drugih bolezni in stanj stopi v ozadje, zdravniki in medicinske sestre pa skupaj z bolnikom in svojci oziroma bližnjimi ukrepajo v zvezi s tistimi dejavniki, ki so pomembni za kakovostno življenje bolnika.

10. Akcija »Umirimo sladkor«, ki sta jo skupaj pripravila ZDUS in koordinativna skupina Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni ( http://sladkorna.ezdrav.si/ ) je odličen primer povezovanja in združevanja ter vzajemnega bogatenja. Naj bo to prvi korak na dolgi poti skupnega delovanja, še dodatno utrjenega s povezovanjem ZDUS in Zveze društev diabetikov Slovenije, ki je eden od najaktivnejši partnerjev Nacionalnega programa. Poznate društvo diabetikov v vašem kraju?

Prispevek je pripravila: dr. Jelka Zaletel, dr. med.

Imam merilnik in si merim krvni sladkor. Zelo mi skače. Zakaj?

Krvni sladkor tudi pri človeku z zdravo trebušno slinavko ni ves čas iste vrednosti. Na tešče se lahko giblje od zelo nizkih vrednosti, tudi pod 3,0 mmol/L, pa do 5,9 mmol/l, medtem ko po  jedi v drugi uri dosega vrednosti do približno 8 mmol/l. Pri bolniku s sladkorno boleznijo  brez zdravljenja so lahko vrednosti  veliko višje, v naši praksi je bila najvišja izmerjena vrednost celo 104 mmol/l. Z zdravljenjem z ustrezno prehrano, gibanjem in zdravili, če so ta potrebna, za večino bolnikov želimo, da so vrednosti na tešče od 5 do 7 mmol/l, uro in pol do dve po obroku pa do 10, izjemoma 8 mmol/l. Te vrednosti so še vedno višje od vrednosti zdravih ljudi, vendar s takšnimi vrednostmi že omejimo škodo, ki jo povišan krvni sladkor povzroča na stenah drobnih in velikih žil – preprečujemo kronične zaplete sladkorne bolezni.

Vendar zgolj določanje krvnega sladkorja s priročnimi merilniki ne da celovitega vpogleda v uspešnost »umirjanja krvnega sladkorja«. Mnogo bolj pomembna je laboratorijska določitev glikiranega hemoglobina HbA1c. Ta vrednost pokaže neke vrste povprečje krvnega sladkorja  za približno zadnje dva meseca. Ta beljakovina se namreč nahaja v rdečih krvničkah, nanjo pa se med kroženjem rdečih krvničk po telesu »lepijo« molekule krvnega sladkorja in ga na tak način spremenijo, poškodujejo. Delež poškodovanih molekul, to je vrednost HbA1c, je v neposredni povezavi z višino krvnega sladkorja v nekoliko daljšem obdobju. Kakšna je za vsakega posameznega bolnika ciljna vrednost glikiranega hemoglobina, določi zdravnik. Odvisna je namreč od mnogih dejavnikov: od trajanja bolezni, prisotnosti drugih bolezni, starosti in pri nekaterih vrstah zdravljenja tudi od zmožnosti bolnika za obvladovanje tveganja za hipoglikemijo. V zvezi s starejšo populacijo so raziskave pokazale, da je preživetje starejših bolnikov boljše, če je HbA1c nekoliko višji kot za mlajše bolnike. Vsekakor je presoja zdravnika pri starejših glede ciljne vrednosti HbA1c še toliko bolj pomembna.

Tretji vidik »umirjanja« krvnega sladkorja je izogibanje hipoglikemijam, če bolniki uporabljajo zdravila, ki jih glede na mehanizem delovanja lahko povzročajo. Zato vsi bolniki, ki prejemajo ta zdravila, potrebujejo skrbno izobraževanje in usposabljanje za zdravljenje z njimi. To zajema prepoznavanje situacij, ko se hipoglikemija lahko pojavi, ukrepanje, da se takšne situacije ne bi pojavile, prepoznavanje hipoglikemije, če do nje že pride, in pravilno ukrepanje.  

»Kdaj naj si merim krvni sladkor. Poznam več ljudi s sladkorno in vsak si meri drugače, eni pa sploh ne. Kaj naj s to meritvijo potem sploh počnem? Kako naj ravnam?«

To je neizbežno vprašanje vsakega bolnika, ki pa običajno zahteva posamezniku in trenutnemu stanju  bolezni prilagojen odgovor. Bolnike s tem znanjem in veščinami  običajno opremimo z edukacijo, kar je strokoven izraz za usposabljanje in izobraževanje za življenje s sladkorno boleznijo. Edukacijo izvajata zdravnik in diplomirana medicinska sestra, tako v družinski medicini kot tudi v zdravljenju pri diabetološkem specialističnem timu.

Merjenje krvnega sladkorja namreč lahko  daje odgovore na vprašanja na različnih področjih zdravljenja sladkorne bolezni. Z merjenjem lahko bolnik osvaja znanje in veščine ter razumevanje v zvezi s prehrano in gibanjem in na ta način prilagaja svoj način življenja tako, da dosega ugodnejše vrednosti krvnega sladkorja. V tem primeru običajno svetujemo merjenje krvnega sladkorja pred obrokom in nato še uro in  pol do dve po obroku, ob tem pa si po možnosti zabeleži tudi sestavo obroka in grobo oceno posameznih hranil. Na tak način lahko posameznih sproti oceni, »kaj naj je, da bo sladkor nižji«. Zabeležene meritve in opise  lahko prinese tudi na k zdravniku oziroma medicinski sestri in se z njima pogovori o svojih dilemah. To je tudi najboljši način, da vsak posameznik dobi odgovor, kako recimo njegova najljubša jed vpliva na njegov krvni sladkor. Potrebno pa je poudariti, da se pri sladkorni bolezni tipa 2, ki sčasoma napreduje, krvni sladkor zgodaj ob odkritju bolezni na obrok odzove drugače kot čez leta, ko je delovanje trebušne slinavke še bolj upehano. Zato je posamezniku prilagojena pravila prehranjevanja sčasoma treba spremeniti, podatke o tem pa bolnik pridobi na prej opisani način.

Merjenje krvnega sladkorja je včasih potrebno zato, da lahko preverimo ali bolnik dosega cilje zdravljenja glede krvnega sladkorja, da bi lahko pravočasno optimizirali zdravljenje. Pogostnost in ritem teh meritev na podlagi bolnikovega stanja praviloma določi zdravnik. Zelo pogosto predlagamo, da bolnik napravi meritve pred in po obrokih tri dni pred dnevom kontrole, ob zdravljenju z inzulinom pa morda dodatno še ob 22. uri in redkeje tudi med drugo in tretjo uro zjutraj. Namen teh meritev je, da se bolnik in zdravnik oziroma medicinska sestra o njih pogovarjajo ter se dogovorijo ali so vrednosti primerne, oziroma kakšni ukrepi sledijo, če niso.

Krvni sladkor pa je smiselno izmeriti tudi takrat, kadar bolnik čuti težave, saj lahko na ta način hitro in enostavno ugotovi ali so težave povezane s krvnim sladkorjem ali pa gre za kakšne druge zdravstvene težave.

Merjenje krvnega sladkorja lahko služi bolniku in zdravniku oziroma medicinski sestri. Zato je običajno del zdravljenja sladkorne bolezni tudi dogovor, kdaj in predvsem zakaj naj si posamezen bolnik meri krvni sladkor in kako naj ukrepa.

Merjenje krvnega sladkorja v nekaterih situacijah lahko tudi odsvetujemo oz svetujemo, da bolniki meritve izvajajo bolj poredko. Takšen primer je recimo bolnik, ki si krvni sladkor meri »kar naprej«, vidi, da so vrednosti previsoke, vendar ni usposobljen za ukrepanje oziroma tega ni zmožen. V takšnem primeru meritve svetujemo le, če gre za zagotavljanje varnosti (npr. zdravljenja z inzulinom), sicer pa ne, saj bolniku poslabšuje kakovost življenja.

»Umirjanje sladkorja«, kot je naziv naše skupne akcije, lahko dosežemo le s sodelovanjem bolnika z zdravnikom in medicinsko sestro, kadar je potrebno pa se v zdravljenje vključujejo tudi svojci in bližnji.

Prispevek je pripravila: dr. Jelka Zaletel, dr. med.

Sladkorna bolezen

 

Spoštovani,

v sklopu kampanje ADA (Age Demands Action) vam bomo skupaj z Nacionalnim programom obvladovanja sladkorne bolezni ob Svetovnem dnevu zdravja 2016 posredovali 6 e-mailov na temo sladkorne bolezni (kako jo prepoznati, na koga se obrniti za pomoč, koristni nasveti itd.).

Prosimo vas, da posredovane informacije objavite ter posredujete svojim članom, družini, prijateljem, znancem itd.

Najlepša hvala za pomoč.


Kako naj vem, ali imam sladkorno bolezen?

»Stara sem 73 let. Nisem navdušena, da bi hodila k zdravniku, ko mi vendar nič ni, pa vendar me malo gloda, če imam tudi jaz sladkorno bolezen, zdaj ko se o tem toliko govori. Pravijo, da začneš hujšati, postaneš žejen, veliko hodiš na vodo, jaz nimam takšnih znakov, vseeno pa bi rada vedela, če imam sladkorno.«

Sladkorna bolezen je lahko prisotna, ne da bi posameznik zaznal težave. Ojačana žeja, ko posameznik spije dnevno 3 ali 4 litre tekočine, odvaja večje količine urina in ob tem nehoteno hujša, so težave, ki se pojavijo zelo pozno v razvoju sladkorne bolezni, ko je krvni sladkor višji ko 10 mmol/l. Glede na to da pa so telesu škodljive že nižje vrednosti krvnega sladkorja, je za posameznika dobro, da se sladkorno bolezen odkrije čimprej, ko se ta pojavi. Edini zanesljivi način za postavitev diagnoze je določanje koncentracije glukoze (kakor strokovno rečemo krvnemu sladkorju) v venski krvi, v standardiziranem laboratoriju. Kljub temu pa lahko tudi tej gospe »umirimo skrbi v zvezi s sladkorno boleznijo«, kakor lahko nekoliko predrugačimo geslo te akcije. Gospa naj odgovori na spodnja vprašanja, ter sešteje število točk. Glede na seštevek je nekaj osnovnih informacij že navedenih, več pa v naslednjem prispevku v naslednjem tednu.

Ocena tveganja za slakdorno bolezen tipa 2 (vprašalnik FINDRISC)
 

Izberite odgovor, ki velja za vas in seštejte število točk.

1. Starost
 

Manj kot 45 let                                (0 točk)

45 – 54 let                                        (2 točki)

55-64 let                                           (3 točke)

Več kot 64 let                                   (4 točke)

 

2. Indeks telesne mase

(glejte izračun spodaj)

Manj kot 25                                      (0 točk)

25-30                                                 (1 točka)

Več kot 30                                         (3 točke)

 

3. Obseg pasu (v višini popka)

Moški                   Ženske

Manj kot 94 cm  Manj kot 80 cm  (0 točk)

94-102 cm           80-88 cm             (3 točke)

Več kot 102 cm   več kot 88 cm     (4 točke)

 

4. Ali ste vsak dan vsaj 30 min telesno aktivni v službi ali doma?

Da                                                       (0 točk) 

Ne                                                      (2 točki)
 

5. Kako pogosto jeste zelenjavo oziroma sadje?

Vsak dan                                           (0 točk)

Ne vsak dan                                      (1 točka)

6. Ali ste kdaj redno jemali jemali zdravila za znižanje krvnega tlaka?

Ne                                                      (0 točk)

Da                                                       (2 točki)

7. Ali so vam že kdaj izmerili zvišan krvni sladkor (npr. pri rednem pregledu, med drugo boleznijo, med nosečnostjo?)

Ne                                                                     (0 točk)

Da                                                                     (5 točk)

8. Ali je imel oziroma ima kateri od vaših krvnih sorodnikov sladkorno bolezen (tipa 2 ali tipa 1)?

Ne                                                                                 (0 točk)

Da (stari starši, tete, strici, bratranci, sestrične)        (3 točke)

Da (starši, bratje, sestre, otroci)                                  (5 točk)


Indeks telesne mase lahko izračunate takole:

Telesno težo (v kilogramih) delite s kvadratom telesne višine (v metrih):

telesna teža(kg)/telesna višina x telesna višina


SEŠTEVEK TOČK:.......

Vaše tveganje za pojav sladkorne bolezni v naslednjih desetih letih je:

Seštevek točk      Tveganje za sladkorno bolezen

Manj kot 7           Nizko: zboli približno 1 od 100

7-11                      Zvečano: zboli približno 1 od 25

12-14                   Zmerno: zboli približno 1 od 6

15-20                   Visoko: zboli približno 1 od 3

Več kot 20           Zelo visoko: zboli približno 1 od 2

 

Kaj lahko storite, da zmanjšate tveganje za sladkorno bolezen tipa 2?

Glede vaše starosti in genetske nagnjenosti ne morete storiti ničesar. Od vas pa je odvisna vaša prekomerna telesna teža, povečan obseg pasu, premalo gibanja, prehranjevalne navade, kajenje. Zdrav način življenja lahko prepreči nastanek sladkorne bolezni tipa 2 ali pa vsaj odloži nastanek v kasnejša leta.

Če imate sladkorno bolezen v družini, skrbite za svojo telesno težo, ki se z leti rada poveča. Še posebej je nevarno povečevanje obsega pasu. Tveganje za slakdorno bolezen pa zmanjša redna, zmerna telesna dejavnost.  Zdrava prehrana je enako pomembna – vsebuje naj veliko vlaknin, zelenjavo jejte vsak dan. Namesto živalskih uporabljajte ratslinske maščobe.

Zgodnje obdobje slakdorne bolezni lahko poteka tiho, brez težav!
Če ste dosegli 12-14 točk, resno presodite, ali se dovolj gibljete in ustrezno prehranjujete ter ali obvladujete telesno težo. Obrnite se na družinskega/splošnega zdravnika ali medicinsko sestro za več informacij.

Če ste dosegli 15 točk ali več, vsekakor obiščite družinskega/splošnega zdravnika. Potrebujete določitev krvnega sladkorja v laboratoriju. Morda že imate slakdorno bolezen tipa 2, čeprav ne čutite nikakršnih težav.

 

Prispevek je pripravila: dr. Jelka Zaletel, dr.med.

 

Kaj pomenijo izmerjene vrednosti krvnega sladkorja ?

Kaj pomenijo izmerjene vrednosti krvnega sladkorja?

»V laboratoriju vedno pogledam vse številke. Glukozo oziroma krvni sladkor imam pa zelo različno, številke so od 4,7 do 5,9, čeprav sem vedno na tešče in res nisem ničesar pojedel. Zakaj se sladkor zjutraj spreminja, tudi če ničesar ne pojem?«

Koncentracija glukoze, kakor strokovno imenujemo krvni sladkor, se v telesu spreminja iz minute v minuto in ni ves čas enaka številka. V telesu je veliko mehanizmov, ki vplivajo na krvni sladkor, tako tistih, ki ga znižujejo, kot takšnih, ki povzročijo, da se krvni sladkor dvigne. Zato lahko v zvezi s sladkorno boleznijo govorimo le o najvišjih dopustnih mejah normalnih vrednostih krvnega sladkorja, za katere je znano, da še ne škodujejo telesnim tkivom. To je vrednost do 6,0 mmol/l na tešče (to pomeni vsaj 10 ur brez zaužite hrane ali pijače, ki bi pomenile vnos energije). Dovolj natančne so le meritve, določene iz venske krvi v standardiziranem laboratoriju. Vrednosti krvnega sladkorja, ki jih omenja gospod, so torej vse v mejah normale.

»Že nekaj let se moj krvni sladkor na tešče giblje od 6,2 do 6,6 mmol/l, zdaj pa sem opravila test s sladko vodo, pa so mi določili vrednost 6,4 na tešče in 7,1 mmol/l po dveh urah. Ali imam sladkorno? Stara sem 84 let.«

Vrednosti na tešče so nad mejo normale in temu stanju strokovno rečemo mejna bazalna glikemija. Pri takšni osebi je potrebno napraviti oralni glukozni tolerančni test (poljudno mu rečemo tudi »test s sladko vodo«), s katerim lahko dokončno opredelimo, ali je sladkorna bolezen prisotna ali ne. Med tem testom se določi krvni sladkor na tešče in po dveh urah. Če je po dveh urah do 7,7 mmol/l, je odziv telesa na pitje sladkane tekočine normalen. Kadar je ta vrednost med 7,8 in 11,0 mmol/L, gre za tako imenovano moteno toleranco za glukozo. Če je 11,1 ali več, pa to že predstavlja en diagnostični kriterij, da gre za sladkorno bolezen. Za diagnozo sladkorne bolezni je namreč potrebno imeti vsaj dve določitvi v diagnostičnem območju. Sladkorna bolezen je namreč prisotna tudi, če bi bil krvni sladkor že na tešče 7,0 mmol/l ali več.

Torej ima gospa mejno bazalno glikemijo. To pomeni, da je pri njej večje tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2 čez vsaj štiri leta ali še kasneje. Ukrepanje je torej odvisno od celokupnega stanja človeka. Vsekakor namreč ni smiselno, da z nepotrebnimi nasveti omejujemo posameznike, kadar takšno stanje ni pomembno za kakovost njegovega življenja. V takšnem primeru je zato najbolj pomembna strokovna presoja splošnega/družinskega zdravnika in dogovor z gospo. Poleg tega imajo ti ljudje večje tveganje za pojav bolezni srca in ožilja, zato je potrebno ponovno prilagojeno posamezniku urediti tudi zdravljenje glede povišanega krvnega tlaka in krvnih maščob oziroma holesterola.

»Sprašujem za sina. Star je 45 let in je imel na preventivnem pregledu krvni sladkor na tešče 6,8 mmol/l, izvida testa s sladko tekočino pa nimam, vem samo, da še ni sladkorna bolezen. Kaj naj naredi?«

Gre za mejno bazalno glikemijo, kot kaže, sladkorna bolezen še ni prisotna. Glede na visoko tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2 potrebuje ukrepe v zvezi s telesno težo, prehrano in gibanjem – glede na njegovo stanje. Med preventivnim pregledom diplomirana medicinska sestra oziroma zdravnik ocenita, ali so prehranjevalne in gibalne navade primerne oziroma ali je telesna teža v zaželenem območju. Glede na ugotovljeno ima gospod možnost, da se udeleži ustreznega programa v zdravstveno vzgojnem centru oziroma v centru za krepitev zdravja zdravstvenega doma v svojem ali najbližjem kraju. Tam že poteka tudi posebna delavnica, ki je namenjena ravno ljudem  z zvišanim krvnim sladkorjem. Podatke o tem dobi pri svojem splošnem/družinskem zdravniku. Del zdravljenja tega stanja je tudi zdravljenje previsokega krvnega tlaka in previsokih krvnih maščob/holesterola, če jih gospod ima. Z uspešnim prilagajanjem prehranjevalnih in gibalnih navad lahko pojav sladkorne bolezni tipa 2 pomakne v zelo pozno življenjsko obdobje oziroma jo celo  prepreči.

Da bi sladkorno bolezen pri njem čimprej odkrili, če bi se že pojavila, potrebuje enkrat letno določitev krvnega sladkorja na tešče, še bolje pa bi bilo ponovno opraviti »test s sladko vodo« (oralni glukozni tolerančni test).

Kako »umirimo krvni sladkor«, ko se pojavi sladkorna bolezen?

O tem pa v naslednjem prispevku.

Prispevek je pripravila: dr. Jelka Zaletel, dr. med.

Sladkorno so mi odkrili. Kaj naj zdaj jem?«

To je zagotovo najpogostejše vprašanje, ki ne sme ostati neodgovorjeno. V osnovi velja, da je priporočena takšna prehrana, kot velja za zdravo prehranjevanje. Več obrokov dnevno, ki jih vedno sestavljajo beljakovine, škrobna živila in primerna količina ustreznih maščob, brez pretiravanj. Pri sladkorni bolezni koristi nekaj več razumevanja, katera hrana vsebuje ogljikove hidrate, priporočljiva so tista škrobna živila, ki imajo več vlaknin. Priporoča se veliko zelenjave, najraje sveže. Hrana naj bo pripravljena na zdrav način, torej v lastnem soku kuhana ali pečena, brez mastnih omak, ocvrta pa naj bo prihranjena le za praznične dni. Takšna so pravila na splošno, glede na obstoječe prehranske navade in zdravstveno stanje pa se prilagodijo posamezniku, kar je še posebej pomembno v zrelih letih, ki s seboj prinašajo posebnosti tudi glede prehrane. Morda je še najbolje, da zdravniku oziroma medicinski sestri, s katerima se srečujete v zvezi s sladkorno boleznijo, poveste, kaj jeste najraje in najpogosteje, tako da vam bosta lahko konkretno svetovala pri vaši prehrani, ki ste je navajeni.

Nekateri so razočarani, ker ob odkritju sladkorne bolezni ne prejmejo »jedilnikov« ali »dietnih priporočil«. Včasih smo se tega res posluževali, sedaj pa velja, da je v splošnem priporočena zdrava prehrana. In ne le to, tudi gibanje, ki je primerno telesnim zmožnostim in pri katerem ne obstaja nevarnost za dodatne poškodbe ali padce, je zelo priporočljivo.

»Kaj lahko sama naredim za svojo sladkorno, malo me je strah, da se mi kam ne udari.«

Z uspešnim zdravljenjem glede krvnega sladkorja, krvnega tlaka in krvnih maščob/holesterola se tveganje za resno okvaro telesa razpolovi. Z rednimi pregledi lahko odkrijemo težave tako zgodaj, da uspešno preprečujemo njihove najtežje oblike.

Srce in žilje: zdravniku povejte za težave, ki se pojavijo ob naporu, in druge težave, ki ste jih opazili. Glede na telesni pregled bodo morda potrebne še dodatne preiskave, ki vam jih bo pojasnil zdravnik. Oči potrebujejo pregled enkrat letno, če se najdejo okvare, pa praviloma pogosteje. Zdravljenje s sladkorno boleznijo povezane okvare očesnega ozadja je zelo uspešno, slepota je redek zaplet. Delovanje ledvic se enkrat letno preveri s pregledom krvi in urina, rezultate in nadaljnje ukrepe – če so potrebni – vam vsakokrat razloži zdravnik. Pregled oživčenja in prekrvitve nog je ključen za zagotavljanje zdravih nog. V Sloveniji nam to ne gre najbolje. Kdaj so vam nazadnje pregledali noge? Ali veste, kaj lahko zanje naredite sami? Če imate težave z erekcijo, ne bodite plahi, pogovorite se z zdravnikom, obstajajo rešitve. Stres in depresija sta pogosta spremljevalca sladkorne bolezni in slabo vplivata tudi na vašo skrb za sladkorno bolezen. Pogovorite se o tem z zdravnikom.

Zdravje ohranjate tako, da imate dovolj znanja, verodostojne informacije in da sprašujete prava vprašanja. Ničesar o vas brez vas.

Kako sta »umirila svojo sladkorno«, lahko dobro povesta kar dva bolnika sama:

»S sladkorno se mi je svet podrl. Najprej sem mislil, da je pomota, saj nihče od mojih nima sladkorne, jaz pa tudi nisem bil ravno nekam zelo debel pa tudi ta sladek nisem bil. Sem rabil kar precej, da sem razumel, da je moje telo tako narejeno, da bi sladkorno dobil še prej, če bi imel več kil. To je bilo najtežje. Potem pa strah za oči, poznam nekoga, ki je oslepel, pa drugi so nogo odrezali. Čisto otrpel sem bil nekaj časa, kot da ne bi možgani delali. Zdravnik in sestra sta se veliko ukvarjala z mano. Zdaj sem sladkorno sprejel, razumem to s prehrano, pa zdravila, pa redni pregledi. Zdaj ko sem ven iz ta hudega, pa prav rad delam v društvu diabetikov. Ko daš to skozi, res lahko okorajžiš še druge … (Andrej, 43 let)«

»Svojo sladkorno imam kar na koledarju. Pregled oči, pregled nog, laboratorij za holesterol pa ledvica preverit. Pri zdravniku pa še meritve za povprečen sladkor za zadnja dva meseca pa meritve pritiska. Saj je veliko tega, ampak ko je ta letni remont za mano, si pa oddahnem. Se mi kar zdi pol, da sem na varnem … (Marija, 69 let)«

Prispevek je pripravila: dr. Jelka Zaletel, dr. med.

DU Litija

Naslov:
Jerebova ulica 3,
1270 Litija

Telefoni:
01 89 83 923
0590 32 106
040 983 988

E-mail:
info@dulitija.si

TRR: SI56 6100 0000 9412 063 pri Delavski hranilnici
Število ogledov:
1195511

© 2010-2015 Društvo upokojencev Litija | Ureja Martina Kralj, oblikovanje in postavitev Adi Slabe