Izlet v neznano

Steklopihači pri delu

Steklopihači pri delu

Med imenitnimi izdelki Steklarne Nove je tudi vaška situla

Med imenitnimi izdelki Steklarne Nove je tudi vaška situla

Veselo rajanje po kosilu

Veselo rajanje po kosilu

Skupinska slika pred največjim hotelom v Rogaški

Skupinska slika pred največjim hotelom v Rogaški

V sredo, 20. oktobra 2010 smo se člani DU Litija, odpeljali v neznano. Že ko smo speljali, nas je razganjalo od radovednosti, kje bo naš cilj. Vodila sta nas predsednik društva Janez Kres in predsednik izletniške sekcije Milan Amon.

Ko smo speljali v Litiji, sta avtobusa zavila vsak v svojo smer. Bili smo zmedeni in radovedni, polni pričakovanj. Srečali smo se zopet na Trojanah. Vodiča sta nam razdelila vprašalnike, da smo označili kraje, kamor smo po našem mnenju namenjeni. Poskrbela sta tudi za dobro voljo ter nas spretno in nagajivo zavajala. Dobre volje in razigrani so nekateri še vedno trdili, da gremo »K Avsenikom«. Tam smo tudi prvič odprli »bunker« in se okrepčali. Potem smo nadaljevali pot skupaj.

Voznika sta vključila desne smerokaze in tako smo se prepričali, da Gorenjske in Primorske, ta dan ne bomo videli.

Pot nas je peljala proti Rogaški Slatini. Tam smo si ogledali zdraviliški park s hoteli in tovarno stekla, kristalina in kristala Rogaška Slatina. Gospa svetovalka nas je odpeljala v proizvodnjo in imeli smo tudi možnost nakupa v industrijski prodajalni. Bili smo navdušeni. Ob slovesu so nas tudi obdarili z majhnimi kristalnimi skodelicami, ki smo jih bili zelo veseli. Kar težko smo se poslovili in nadaljevali pot skozi Krajinski park in ko smo v daljavi zagledali Donačko goro, nam je celo sonce poslalo nekaj žarkov.

Jesenska pokrajina je zasijala v vsej svoji lepoti in zaželeli smo si, da vožnja ne bi nikoli minila. Pot smo zaključili v Majšperku, kjer nas je čakalo pozno kosilo. Nekaj izletnikov je uganilo končni cilj, zato smo morali nagrajenca izžrebati. Ko smo se okrepčali smo nadaljevali z zabavnim programom, plesom in čestitkami. Vsem, ki so praznovali v oktobru smo čestitali in zapeli »Vse najboljše…, in ob prijetnem klepetu, ki se je razvil, smo pozabili na vsakdanje skrbi, recesijo, trganje v sklepih in razvijali nova poznanstva in prijateljstva. Zadovoljni in polni pozitivne energije smo se v večernih urah odpeljali proti domu.

Še posebej se moramo zahvaliti voznikoma in direktorju »Rudi Toursa«, ki so nas ves čas potrpežljivo poslušali in nas varno pripeljali v Litijo. Zahvala gre tudi vsem, ki ste pripomogli, da smo se dobro počutili, (gospem, ki so napekle sladke dobrote, tistim, ki ste prinesli dobro kapljico za moč, tistim, ki ste nas zabavali po mikrofonu, prepevali itd….. Upam, da nisem koga pozabila.).

Verjemite, vsak posameznik je prispeval po svoje, da smo se počutili kot ena velika družina..

Zadnji stavek pa je namenjen g. Milanu Amonu: BODITE PREPRIČANI, DA NISTE STOPILI V PREVELIKE ŠKORNJE- KAR TAKO NAPREJ!

3.11.2010
Zapisala:
Darinka Premk
 

© 2010-2022 Društvo upokojencev Litija | Ureja Iva Slabe, oblikovanje in postavitev Adi Slabe