Konjšica

Nedeljsko popoldne na Konjščici

Konjšica

Konjšica

Nagrobni spomenik

Nagrobni spomenik

Udeležnci iz DU Litija (brez pohodnikov)

Udeležnci iz DU Litija (brez pohodnikov)

Godalni orkester Slovenske filharmonije

Godalni orkester Slovenske filharmonije

Poslušalci so uživali

Poslušalci so uživali

Del razstave Ex tempore

Del razstave Ex tempore

Za nedeljo 14. julija smo dobili v društvo povabilo krajanov Konjšice, da se udeležimo spominskega koncerta ob Kleiberjevi osemdesetletnici.
Vabilu smo se odzvali in se z avtobusom, nekaj planincev pa tudi peš z Javorskega Pila, popeljali v to majhno vasico v zasavskem hribovju, kjer je imel slavni dirigent Carlos Kleiber z domačinko ženo Stanko dolga leta vikend in si je ta kraj zaželel tudi za zadnji dom. Krajani so to izbrali za prepoznavno posebnost s sloganom za Konjšico »Kjer najdejo mir tudi veliki ljudje«, in vsako leto v njegov spomin prirejajo koncert komorne glasbe. Gostoljubni krajani so nas popeljali na ogled vasi in od daleč pokazali vikend slavnega dirigenta, ogledali smo si spominsko sobo, njegov grob in s posebnim zanimanjem še razstavo Ex tempore »Carlos Kleiber-ljubitelj narave«, društva Lila iz Litije, kjer je 26 slikarjev amaterjev letos slikalo motive posvečene osemdesetletnici slavnega dirigenta. Pred napovedanim koncertom je presenetila ploha, ki je pričetek koncerta zamaknila za pol ure. Nato smo uživali v spominskem koncertu na prostem, med hribi in mokrim drevjem, v glasbi komornega orkestra Slovenske filharmonije v glasbi Osterca, Weberna, Puccinija in Ipavca in tako za kratek čas vstopili v delček Klaiberjevega sveta, ter doživeli romantiko te glasbe na prostem.

Čeprav je ta kratek izlet trajal le štiri ure, smo doživeli veliko lepega. Poleg kulturnih dogodkov, smo občudovali tudi prizadevne krajane, ki so delovali gostoljubno in brezhibno kot naoljen stroj in nam pripravili prijetno doživetje. Na 12 kilometrski poti iz Litije nas je predsednik društva Janez Kres seznanil z značilnostmi te krajevne skupnosti s 160 prebivalci v treh naseljih in vasice Konjšica. Z nami pa je bil tudi Boris Žužek, ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja poučeval otroke v tej vasi. Šola je imela takrat tam osem razredov, v kombiniranih oddelkih jih je poučeval dopoldne in popoldne. Po njegov kovček v Renke pa so prišli z volovsko opremo. Da je blizu lahko tudi daleč, smo videli, ko je na povratku predsednik vprašal udeležence koliko jih je bilo prvič na Konjšici, jih je vsaj deset dvignilo roke.

9.7.2010 Martina Kralj
 

© 2010-2022 Društvo upokojencev Litija | Ureja Iva Slabe, oblikovanje in postavitev Adi Slabe