Med oljkami

O oljčnem olju vemo, da je zdrava maščoba. Toda, kaj izbrati? Ponudba v naših trgovinah je zelo raznolika. V čem se kaže kvaliteta olja? Je cena res pravo merilo za nakup?

Pa smo se litijski upokojenci v sredo, 8.11., odpravili na izlet v osrčje Krajinskega parka Strunjan, prav med oljke, v velik oljčni nasad. Želeli smo se preizkusiti kot obiralci oljk in hkrati dobiti nekaj informacij o oljkah in oljčnem olju.

V svoj oljčnik nas je prijazno popeljal zaprisežen oljkar, Izolan, Danilo Markočič. Dogovorili smo se za pol urno obiranje istrske belice. Dela smo se lotili ročno, zato smo si najprej nadeli »balige«, posebne predpasnike v obliki vreče, v katere smo nabirali zelene plodove. Spodnji konec te dolge vreče se pripne z zanko za pas in ko je vreča polna, jo odpneš in plodovi se preprosto vsujejo iz nje. Streseš jih v večjo, zbirno posodo.

 Obiranje smo doživljali z različnimi občutki. Nekateri so menili, da jih to delo sprošča, drugi pa, da je sicer prijetno, vendar tudi utrujajoče. Nabrali smo dobrih 100 kg plodov. Oljkar Danilo nam je povedal, da danes oljk ne obirajo več na ta način, kot smo jih mi, ampak s posebnimi grabljicami. Pri obiranju sodelujejo družinski člani in prijatelji. Za eno drevo porabijo le skromnih 10 minut.

Letošnjo letino je znižala izjemno močna poletna suša, kar se pozna na velikosti plodov. Podatki o kakovosti pa razveseljujejo, saj je oljčno olje aromatično, grenko in pikantno. To pa so lastnosti ekstra deviškega oljčnega olja.

Izkušeni oljkar nam je odgovoril na vsa naša vprašanja, tudi o razliki med ekstra deviškim in deviškim oljem ter oljem brez kakšnih posebnih oznak. Dileme, kakšno olje kupiti, ni bilo več. Najboljše je ekstra deviško iz Slovenske Istre, po možnosti kupljeno kar pri pridelovalcu.

Naša radovednost je bila potešena. Olje ALELA iz oljk istrske belice, ki smo jih obirali tudi mi, je romalo z nami v naše kuhinje.

Gostoljubnosti v oljčniku ALELA pa še ni bilo konec. Povabljeni smo bili v »živo kuhinjo«. Kuharski mojster Mladen je za nas pripravil testenine s školjkami. Okus in vonj po mediteranu. Darilo za nas, upokojence iz Litije. Hvala!

Le slabih sto metrov naprej so nas pričakovali na turistični domačiji Giassi. Gospodar Gianfranco se ukvarja s pridelavo kakija. Na dvorišču in v veliki kleti je bilo polno oranžnih sadežev. Sladka skušnjava je mnoge potegnila v ugoden nakup. Kogar je zamikalo, je lahko poleg svežih sadežev kupil tudi posušene, lahko pa tudi marmelado, kis in žganje.

Naš obisk v Strunjanu se je s tem končal. Izlet smo nadaljevali v Izoli. Po kosilu smo se podali na sprehod ob obali in uživali v sončnem popoldnevu.

Tekst: Milka Rogelj

Fotografije: Boris Erman