Izlet v neznano

V septembru 2021 smo v Društvu upokojencev objavili vabilo za vsakoletni tradicionalni izlet "V neznano". Sledile so prijave in sedeži v avtobusu so bili kmalu zasedeni. V torek 5. oktobra 2021 smo se odpeljali proti Ljubljani. Vsak udeleženec je dobil nagradni vprašalnik o cilju izleta. Navedeni so bili naslednji kraji: Županova jama, Kočevska Reka in cerkev sv. Ane pri Mirtovičih. Prvi postanek je bil na Turjaku za jutranjo kavico. Od tu je bilo še možno kreniti proti vsem navedenim krajem na vprašalniku.

 
S Turjaka je avtobus zavil levo proti Županovi jami, se kmalu obrnil in nadaljeval vožnjo proti Kočevju. Na vprašalniku je večina udeležencev obkrožila Kočevsko Reko kot končni cilj izleta. Ta kraj je znan po nemško govorečih Kočevarjih, ki so tu živeli do 2. svetovne vojne in tudi zaradi posebnega statusa po vojni, ko je bilo to področje zaprto za javnost zaradi podzemnih bunkerjev in drugih vojaško – političnih objektov. Toda v Kočevju avtobus ni skrenil na desno, temveč je peljal proti jugu v smeri Fare ob Kolpi. Na odcepu za grad Kostel smo zavili levo in se ustavili v vasi Selo pri domačiji Padovac, znani po žganjekuhi in pridelavi domačih kmečkih pridelkov. Za dobrodošlico so nas postregli z domačim aperitivom in bogatim narezkom. Gospodinja Anica nam je razkazala njihovo žganjekuho in razkazala vse kar pridelujejo. Pred odhodom smo se posladkali še z domačim pecivom, ki smo ga imeli v prtljažniku avtobusa.


Sledil je ogled mogočnega gradu Kostel, ki stoji na izpostavljeni vzpetini nad Kolpo. To je drugi največji grajski kompleks v Sloveniji. V času francoske okupacije je bil grad porušen in ostal razvalina vse do osamosvojitve Slovenije, ko so ga začeli obnavljati in urejati za obiskovalce. Na parkirišču pod gradom smo izstopili iz avtobusa in odšli peš proti gradu, ker zaradi svoje visoke lege ni dostopen za avtomobile. Prijazna vodnica nam je razkazala grad in opisala njegovo burno zgodovino. Ogledali smo si razstavo v notranjosti gradu ter desetminutni film o gradu.


Zadnja točka izleta naj bi bil ogled cerkvice sv. Ane nad Kolpo pri Mirtovičih, od koder je lep pogled na Kolpo in tudi na hrvaške zaselke na desnem bregu Kolpe. Ključarka cerkve nas je obvestila, da je cesta zaradi asfaltiranja zaprta in ogled cerkve ni možen. Odpeljali smo se v Osilnico do hotela, kjer so nas pričakovali s kosilom. Med vožnjo ob Kolpi smo opazovali žične ograje, ki migrantom preprečujejo prehod meje.
Po kosilu nas je Zvone razveselil s svojo harmoniko. Nismo pozabili na nagradno vprašanje in izžrebali nagrajenko s pravilnim odgovorom in nato še dodatno tolažilno nagrado.
Skupaj smo preživeli še en lep prijeten dan.

Tekst: Alojz Kavčič
Foto: Boris Erman

 

Na izletu

Od orglarske delavnice do srednjeveškega gradu

Da so orgle največji glasbeni inštrument, nam je vsem znano. Najpogosteje jih občudujemo v cerkvah, z njimi pa se srečamo tudi v koncertnih dvoranah. Kako zahtevna je njihova izdelava, nato namestitev v prostor in prav nazadnje še uglasitev, smo, izletniki DU Litija, izvedeli 25. avgusta, ob obisku Orglarske delavnice Škrabl v Brestovcu pri Rogaški Slatini. Leta 1990 jo je odprl Anton Škrabl, prvi izučeni orglarski mojster v Sloveniji. Danes je njegova orglarska delavnica ena največjih v Evropi. Njihove orgle je moč videti in slišati v več kot 25 državah po celem svetu.

Delavnico in orgle nam je predstavil upokojenec, ki je svojo delovno dobo skoraj v celoti preživel pri Škrablu. Občudovali smo lesene in kovinske piščali, mehove, sapnice in številne druge orglarske dele.

Navdušili sta nas tudi dve prelepi lajni, ki sta krasili predstavitveni prostor s fotografijami Škrablovih orgel.

Iz Brestovca smo pot nadaljevali po Kozjanskem do gradu Podsreda. Mimo nas je tekla pretežno gričevnata pokrajina. V Podsredi smo opazili, da svoj kraj ponosno poimenujejo trg, čeprav je to srednjeveški naziv, ki v Sloveniji ni veljaven že skoraj 70 let. V preteklosti so se z nazivom trg ponašali le kraji, ki so bili deležni posebnih privilegijev. Med njimi je bila najpomembnejša pravica do sejmov, ki so se tukaj, po imenu kraja sodeč, odvijali ob sredah. Po kraju nosi ime tudi grad, za katerega pravijo, da je »najbolj grajski med gradovi na Slovenskem«.

Pred gradom nas je sprejela lokalna turistična vodička. Predstavila nam je pestro zgodovino gradu, nato pa smo se sami podali na raziskovanje njegovih prostorov. Grad je eden redkih kulturnih spomenikov romanske dobe na Slovenskem.

Zadnja točka našega izleta je bila v Virštanju. Na turistični kmetiji nas je čakalo kosilo, nato pa smo bili, kot se za vinorodno pokrajino spodobi, povabljeni še v vinsko klet.

Milka Rogelj

 

Koroška

Bili smo na Koroškem

Za začetek poletja je izletniška sekcija DU Litija povabila člane na izlet na Koroško. Čeprav smo vedeli, da bo na nebu zmagovalo sonce, smo verjeli, da bomo povsod, kjer se bomo ustavili, našli tudi senco. Polni pričakovanj smo se dne 24. junija 2021 podali na pot.

Najprej je bila na vrsti plaža ob Velenjskem jezeru. Po njegovi gladini je že drselo nekaj jadrnic, kot bi nam hotele povedati, kako mirno in obsežno je. Po velikosti je primerljivo z Blejskim, le da ima mnogo več vode, prekaša pa ga tudi po globini. Nastalo je z udorom zemlje nad rudniškimi rovi. Zaradi kopanja lignita, so pod vodo izginila cela naselja.

Ker je jezerska voda primerna za kopanje, so obalo uredili v zanimivo plažo, katere posebnost je velika razgledna ploščad. Z nje je naš pogled segal daleč naokrog. Ob stezi, ki vodi okrog jezera, so v senco dreves vabile klopi, vonj kavice pa pod senčnike na obali.

Od tu smo po dobri uri vožnje prispeli v Libeliče, kjer nas je že čakala lokalna vodička. Predstavila nam je življenje v Libeličah in okoliških hribovskih zaselkih nekoč in danes. V Libeličah so posebno ponosni na prizadevanje svojih prednikov, ki so trmasto vztrajali, da hočejo, kljub znanim rezultatom koroškega plebiscita leta 1920, ostati v Kraljevini SHS, oziroma v Jugoslaviji. V bivšem župnišču, preurejenem v muzej, o tem pripovedujejo tudi številne originalne listine in fotografije. Tam smo si ogledali tudi črno kuhinjo, ki je nekaj posebnega zaradi svoje velikosti.

V Libeličah so ponosni tudi na kostnico iz 12. stoletja, skrbijo pa tudi za ohranjanje dediščine nekdanjega kmečkega prebivalstva. Vsa orodja, vozove in takratne tehnične dosežke so uredili v štiri sklope, glede na uporabo v posameznih letnih časih.

Ker pa se v Libeličah, kljub temu, da imajo precej obiskovalcev, nihče ne ukvarja z gostinstvom, smo se podali na krepko kosilo na Turistično kmetijo Jeglijenk, ki stoji na hribu nad Šentjanžem pri Dravogradu. Poleg dobre postrežbe, si je gospodar Zdravko vzel čas in nam predstavil svojo domačijo, od koder je čudovit razgled po okoliških hribih in stičišču treh dolin (Mislinjske, Dravinjske in Mežiške), pa tudi po avstrijskih Alpah.

Ko smo se odhajali , se je sonce že krepko prevesilo na drugo polovico neba. Za nami je bil lep dan.

 Milka Rogelj

 

Izlet na Skalnico in v Prvačino

25. maja smo v DU Litija načrtovali prvi izlet v letošnjem letu. V oblačnem torkovem jutru smo se odpeljali na Primorsko. Naš prvi cilj je bila Sveta Gora nad Novo Gorico. Upali smo, da se bodo megle razkadile in nam omogočile prekrasen razgled od Triglava pa do Jadrana. Žal nas je na Skalnici, vrhu Svete Gore, pričakala meglena zavesa. Videli smo komaj nekaj metrov pred seboj. Umaknili smo se v tamkajšnjo restavracijo, kjer nam je prijala topla kavica, nato pa smo odšli v baziliko, najmarkantnejšo zgradbo na Sveti Gori. Frančiškan, pater Ambrož, nam je predstavil njeno zgodovino in pomen, ogledali smo si tudi Marijanski muzej
Med tem se je megla v dolini razkadila. Po strmi, vijugasti cesti smo se spustili v prijazen sončen dan. V Prvačini nas je na Turistični kmetiji Golobič že čakalo okusno kosilo. Od tu ni bilo več daleč do Muzeja Aleksandrink, kjer smo prisluhnili predstavitvi življenja, ki je v Prvačini in okoliških primorskih krajih odpeljalo v daljni Egipt mlade ženske. V Aleksandriji so dojile in vzgajale tuje otroke, zaslužek pa pošiljale domov. Na tak način so svoje domače reševale revščine.
Izlet smo zaključili sproščujoče in polni optimizma. Na poti domov so nam misli že uhajale na naš popotniški cilj v mesecu juniju.

 Milka Rogelj

 

 

Izletniška sekcija

Gremo na izlet.
 

Kam?


Na Sv. Goro nad Novo Gorico

  in v Prvačino (Aleksandrinke).
 

Kdaj?


25. maja 2021 (torek).

 

Odhod z avtobusne postaje pred Občino ob 8.00 uri.

Cena : 28 EUR (vključuje avtobusni prevoz s cestninami, vstopnino v Muzej Aleksandrink, malico (sendvič in kosilo na turistični kmetiji Gregorič).

Prijave (s plačilom 28 eur) zbiramo v tajništvu DU Litija do 21.maja (petek) oziroma do zasedbe 40 prostih mest na avtobusu.

 Na izletu se bomo ravnali po priporočilih in navodilih NIJZ-a. Obvezne so maske!

V primeru poslabšanja epidemiološke slike, bo izlet prestavljen na naslednji možni datum.

Organizator: Milka Rogelj

 

Program za leto 2021

V letu 2021 želimo uresničiti vse izlete in srečanja, ki nam jih je v minulem letu preprečil korona virus in seveda ponuditi še kakšnega novega. Za potovanja se bomo odločali sproti iz meseca v mesec, glede na situacijo s Covid 19, zato vas prosimo, da našim izletniškim napovedim sledite po spletu, v občinskem glasilu ali pa kar na oglasni deski našega društva. Obvestilo o novem izletu naj se širi tudi od ust do ust.

Načrtujemo naslednje izlete:

  • Nova Gorica - Prvačina (ogled muzeja Aleksandrink),
  • Libeliče na Koroškem,
  • Italija – Dolomiti,
  • Višarje in Mangartska jezera, in
  • V neznano.
  • Poleg tega upamo, da se nam bo uspelo srečati z našimi prijatelji DU Tabor v Mariboru, mislimo pa tudi na martinovanje in na praznovanje božiča in novega leta.

Obljubljamo, da bodo vsi izleti unikatni in polni novih spoznanj, naša druženja pa zabavna. Spletali bomo nova prijateljstva in prižigali plamen sreče in radosti v naših srcih.

  Milka ROGELJ, vodja izletniške sekcije

                                                   

IZLETNIŠKA SEKCIJA V LETU 2020

V izletniški sekciji naj bi vsaj enkrat na mesec poskrbeli za malo drugačen upokojenski vsakdan. Takšen je bil tudi načrt za minulo leto. In začeli smo ga smelo uresničevati.

 Februarja smo se podali na Dolenjsko. Tega dne ni prav nič dišalo po zimi. Griči okrog nas so se kopali v soncu in v nas se je naselilo posebno, neopisljivo ugodje, pospremljeno z obilo dobre volje. V mirnopeškem hramu kulture smo obudili spomin na virtuoza na diatonični harmoniki, Lojzeta Slaka, malo naprej, v »Pavčkovem domu« v Šentjuriju, pa na pesnika Toneta Pavčka. Srečali smo se z njuno mladostjo, z leti njune bogate ustvarjalnosti in tudi z minevanjem. Zapela je harmonika, zaigralo nam je srce. Bil je dan lepega spomina in kulture.

 Četrtega marca smo se udeležili snemanja TV oddaje Slovenski pozdrav v Begunjah na Gorenjskem. Čeprav se je v tem mesecu že pojavil korona virus, smo ga z ogledom te oddaje prehiteli. S tem, da ga imajo vsi krog nas, samo v Sloveniji ga še ni, smo se kar malo šalili. Pa se je že naslednji dan v naše misli naselila neprijetna novica: virus je tu. Lotil se nas je nekakšen nemir in uresničenje našega naslednjega izleta se je čedalje bolj odmikalo. Čas je tekel, minila je pomlad, izteklo se je poletje, iztekel se je tudi najlepši čas za naše izlete.

Prišel je oktober in z njim najtežje pričakovan izlet. Kam? V neznano. Odpeljali smo se na Bizeljsko, med vinograde in se izgubili v podzemni rov - repnico. V farni cerkvi nam je tamkajšnji župnik razkazal cerkev in ponudil njegovo mašno vino. Bilo nam je povsem jasno, zakaj je ravno tu Anton Martin Slomšek napisal En hribček bom kupil.

Od tu dalje smo iz tedna v teden upali, da bomo končno lahko uresničili vsaj delček naših izletniških načrtov. Čas je kakor veter razpihal neuresničena pričakovanja. Pustil nam je le tri zrna, tri lepe izlete, ki jih radi pogosto prikličemo v naš spomin.

Odločili smo se, da bomo neizvedene izlete nadoknadili v letošnjem letu. Takoj, ko bo mogoče! Na naših potepanjih se nam pridružite tudi vi. Veselo in zanimivo bo.

 

24.1.2021

 

Milka Rogelj, vodja sekcije

 

© 2010-2022 Društvo upokojencev Litija | Ureja Iva Slabe, oblikovanje in postavitev Adi Slabe