VABILO ZA VSE, KI RADI PREPEVATE

MEŠANI PEVSKI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV LITIJA, VABI VSE,

KI IMATE VESELJE DO PETJA,

SE RADI V DOBRI DRUŽBI NASMEJITE,

DA SE NAM PRIDRUŽITE.

Ni pogoj, da ste v pokoju.

  Novo sezono pričnemo v septembru

Kontakt za vse informacije:

zborovodkinja

Marjana Kolar

051 237 678

Litija, avgust 2022

Na litijskem pokopališču je od leta 2004 pokopan Jože  Šmit, slovenski pesnik, prevajalec, urednik in novinar, rojen v majhni vasici Tlake pri Rogatcu. Do leta 1960 je živel v Litiji, saj je bila njegova žena Mija Litijanka. V februarju 2022 je minilo sto let od njegovega rojstva, zato se je literarna skupina odločila pokloniti se njegovemu spominu z obiskom Muzeja na prostem v Rogatcu. Tu stoji njegova rojstna hiša, ki jo je Jože Šmit muzeju podaril kot kulturno dediščino.

Pred Viničarsko hišo stoji pokrit prostor za obiskovalce, tako, da smo prvi del našega obiska v prijetni senci  namenili prav Jožetu Šmitu . Vodička nam je predstavila njegovo življenjsko pot in dela, ki obsegajo deset pesniških zbirk in 5 knjig za otroke. Iz ene izmed  njih  nam je zastavila nekaj  ugank, izbor njegovih pesmi pa smo pripravili sami.

Nato smo se  sprehodili med objekti muzeja (Šmitovo hišo, kovačijo, trgovino z mešanim blagom ali Lodnom, gospodarskim poslopjem, svinjakom, kozolcem, Viničarsko hišo ter Kamnarsko bajto), obiskali še zeliščni vrt in se tako v živo znova srečali s  kulturno dediščino naših prednikov.

Sledil je obisk Ipavčeve hiše v Šenjurju.  Tu smo spoznali rodovino Ipavcev, skladateljev in zdravnikov, od prvega padarja iz te družine Franca Ipavca, do  njegovih sinov  Alojza , Benjamina in Gustava, katerega pesem Slovenec sem, je še vedno ena najlepših domoljubnih pesmi. Z njegovim sinom Josipom, ki je bil prav tako medicinec in nadarjen glasbenik, bil pa je že od rojstva bolehen in je relativno mlad umrl, se  zgodba dinastije  konča, čeprav še zdaleč ni zaključena, pravijo poznavalci.

Prijeten dan smo zaključili v gostišču Bohorč in se polni lepih vtisov in novih spoznanj vrnili domov.

Ob koncu tega zapisa pa bi se rada iskreno zahvalila svoji Literarni skupini   katere vodenje po 12 letih zapuščam, oziroma predajam nekomu, ki bi želel naše delo obogatiti in nadaljevati.

 Še posebej  hvala Slavki Matoz za prisrčno pesem, ki mi  bo ostala poleg vseh izdanih knjig  trajen spomin na vsa naša prijetna druženja.

       Iva Slabe

Meseca junija vsako leto naša pevska zbora zaključita pomladanski del svojega delovanja z izletom. Tudi letos, po dveh letih koronskega premora je bilo tako, le da so se nam tokrat pridružili še citrarji našega društva.

Zborovodkinja Marjana Kolar je izbrala destinacijo kar v naši občini, saj se vedno znova izkaže, da krajev, ki jih imamo pred nosom ne poznamo ali pa zelo slabo. To velja tudi za oglarsko deželo na Dolah pri Litiji, kjer nedaleč stran od Dol, na Slavini, 200 letno tradicijo oglarjenja ohranja tudi domačija Brinovec, ki je pri Slovenskem etnogafskem muzeju vpisana kot prenašalec znanja s področja oglarstva.

Lastnika Mirko in Renata sta nas prisrčno sprejela. Mirko nam je pri ravno na novo pripravljeni kopi opisal in razložil kako kopo pripravijo in kako za kopo skrbijo, da le ta ne ugasne ali zgori. Še preden pa nas je povabil k čisto pravi oglarski koči, v kateri so nekoč prenočili oglarji, medtem ko so skrbeli za kopo, je čast prižiga kope pripadala naši predsednici Ireni Kramar.

Pred samo kočo je zgrajen prijeten prostor za obiskovalce, kjer smo si v miru ogledali tudi film in spoznali vse faze priprave, od iskanja lesa, do končnega izdelka, oglja. Sledila je oglarska malica, katere posebnost je bil za nas črni kruh, z namazom in domačimi mesnimi dodatki seveda, domači sok in tudi vino, ki pa ga ne pridelujejo sami.
Da oglarjenje združuje in povezuje tako ljudi, kakor tudi kraje in sočasno simbolizira tradicijo in bogato kulturno dediščino, ki se prenaša iz roda v rod, nam je bilo po obisku popolnoma jasno in veseli smo lahko, da je tako.

Naslednja naša postaja so bile Dole, kjer nas je sprejel Toni Povše, ki je nekdanjo gostilno svojega očeta spremenil v Muzej legendarnih klaviatur in kjer lahko spoznamo razvoj klaviatur v 100 letih. Poleg nekaj vrst sintisajzerjev so tu zelo dragocene Hammond orgle in ne nazadnje biser muzeja, Steinway koncertni klavir. Iz vseh razstavljenih instrumentov je lastnik izvabil neprecenljive zvoke številnih zanih melodij, ki jih zna Toni na poseben način obogatiti z lastno improvizacijo. Bilo je čudovito.

Zaključek je sledil na kmečkem turizmu Pr’Krjan, ki se nahaja v vasi Dobovica v neposredni bližini Dol. Tam smo prekrasen dan zaključili z dobrim poznim kosilom in lepo slovensko pesmijo, kar se za pevski zbor seveda spodobi.

  Iva Slabe

Bil je maj, 40 let nazaj, ko je bila prvič predstavljena zasnova obeležja Geoss, določena geodetska točka, zabetonirani temelji pomnika, montirana osnovna granitna plošča in 15. maja 1982 montiran pomnik in državni grb. In tako se je rodil Geoss, ponos vseh Slovencev
Društvo za varovanje in razvoj Geossa in njegova varuhinja Anka Kolenc, s srcem in veliko zavzetostjo skrbijo za številne dogodke , ki osvetljujejo Geossovo zgodovino in skrbijo, da tisoče ur prostovoljnega dela domačinov in ves trud požrtvovalnih strokovnih sodelavcev, ne gredo v pozabo. In res, vsako leto še vedno mnogo Slovencev spoznava simbol zakoreninjenosti našega naroda na tem prostoru, naš Geoss.

V spomin na vse te dogodke, smo se na lepo majsko soboto v DU Litija , ob sodelovanju območne izpostave JSKD Litija in Društva Geoss, odločili pripraviti slovesnost.
Starost in mladost sta si v veselje vseh nas podala roke, saj so poleg MPZ DU Litija in pevskega tria našega društva, zapeli še učenci PŠ Vače, odličen baritonist Darko Vidic, član Slovenskega okteta. Z nami je bil tudi gledališki igralec Konrad Pižorn, ki je na svoj humoren način predstavil Urško in povodnega moža, Andreja Rozmana Roze.

Bilo je prijetno, zabavno in tudi poučno, saj zna Anka Kolenc vedno znova razkriti navzočim kaj zanimivega iz 40 letne zgodovine obstoja Geossa.

Tudi harmonikar Dušan Kotar in kitarist Peter Pirc sta bila odlična popestritev in pomoč zboru in solopevcu. Celo vreme je služilo, tako da lahko zatrdim, nam je bilo to sobotno popoldne zares lepo.

  Iva Slabe

  Fotografije:  Milan Amon

V novo desetletje društvo se podaja, misel, kaj vse drugače bo kot danes, v glavi se poraja. Želimo, da vrednote, ki smo jih gojili, zanamci naši ne bi pozabili. Naj društvo še naprej odprto bo za vse,  ki si želijo družbe, ustvarjalnosti in včasih tudi pomoči. Želimo si, da tudi v prihodnje tu našli vedno le prijazne in predane bi ljudi.

Iva Slabe

Pa smo dočakali marec, ko smo oba praznika žensk znova proslavili v živo, s pesmijo in majhno pozornostjo, kot se za praznik spodobi. Ker je naš PZ pričel z vajami šele prvega marca, je bil 8.marec preblizu za nastop, 25. marca pa smo po malo intenzivnejših vajah vendarle poskusili in uspelo nam je.

Najprej smo bili gostje v Šmelcu. Ker je 25. marec materinski dan, je bila rdeča nit prireditve mati, njena nesebična ljubezen in skrb. Z uvodno pesmijo zbora Mati in recitacijo Toneta Pavčka Mati je ena sama, je bil led prebit, čestitke izrečene in ves nadaljnji program namenjen veselju in smehu. Peli smo vesele in znane zborovske pesmi. Spremljava kitare in harmonike pa sta vzdušje še popestrili.

Zelo topel sprejem je doživela tudi naša predsednica Irena Kramar z lastno pesmijo Mama in seveda Slavka Matoz s svojo hudomušno Moderno babico. Naša povezovalka, Iva Slabe, pa se je odločila za Prešernovo Nezakonsko mater, kajti prav takšne matere so v naši mladosti doživljale še večje krivice kot dandanes.

Konec programa smo popestrili s pesmijo Na Roblek, kjer so z nami peli tudi nekateri stanovalci. Ko pa smo se prijeli za roke in vsi skupaj zapeli Mi se imamo radi, je sonce še posebej lepo zasijalo, predvsem v srečnih očeh oskrbovancev doma.

Z istim programom smo v ponedeljek, 28.marca, odšli tudi v dom Tisje, Črni potok. Tudi tu je bilo vzdušje odlično in še posebej čustveno, ko je z nami zapela naša nekdanja pevka Mari Češek. Češnja na torti, kot se reče, pa je bil zaključek, ko je predsednik zbora, Franci Majcen, z Mari tudi zaplesal.

Pri obeh nastopih smo opazili, kako smo vsi pogrešali petje in druženje. Obljubili smo jim, da se letos še enkrat vidimo.                                                                                         

Marjana Kolar

 VSEM NAŠIM ČLANICAM IN BRALKAM !

          Rože potrebujejo sonce, da zacvetijo.

Ženska potrebuje le ljubezen.
     (Li Tai Po)

Če dodamo ljubezni še spoštovanje in priznanje,

  dobi praznik pravo veljavo.

 NAJ BO 8.MAREC VAŠ LEP DAN !

V večjem delu bo program kulturne sekcije v letu 2022 potekal ob realizaciji dela programa iz preteklih dveh let, ki je bil zaradi epidemioloških razmer okrnjen oziroma ni bil izvedljiv, saj naše delo pomeni medsebojni stik ljudi, tako pri pripravi prireditev kot na prireditvah samih, ki so vezane na zaprte prostore.

PEVSKA ZBORA: MAVRICA in MPZ

Vaje obeh zborov bodo potekale enkrat tedensko po ustaljenem urniku, razen pred nastopi, ko se intenzivnost vaj poveča. Oba zbora sodelujeta na društvenih prireditvah (Zbor članov, družabna srečanja, prireditve, razno...), gostujeta v obeh domovih za ostarele, na občinskih festivalih in vabljenih nastopih v občini in izven nje. Prav tako pevska zbora prevzemata organizacijo Revijo upokojenskih PZ Zasavja in Posavja na GEOSS-u.

Zborovodja je Marjana Kolar, ki vabi vse mlajše upokojence, ki radi prepevajo, da se jim pridružijo in tako pomagajo zboru do uspešne realizacije zastavljenih ciljev.

CITRARJI bodo tudi v prihodnje delovali kot orkester, čeprav so tudi pri njih potrebne nove moči. Za gotovo pa bodo citre še vedno zvenele v manjših zasedbah, najpogosteje v duetu. Predvideni nastopi:

- redni letni koncert Srebrnih strun

- sodelovanje na vseslovenskem citrarskem druženju v Domžalah

- izredni nastopi orkestra glede na povabila

- nastopi citrarskega dueta Penčur - Pavlin na društvenih srečanjih in na povabilo drugih društev, pogosto tudi v sodelovanju s posameznimi pevci.

Pedagoški vodja prof. Anita Veršec, predsednica citrarjev Milica Penčur.

Literarna skupina poskuša vsako leto v okviru svojih sposobnosti in zmožnosti obogatiti kulturno delovanje društva, tako z lastnimi prireditvami, kot s sodelovanjem s pevci in citrarji. Glede na prekrižane načrte delovanja tako v letu 2020 kot 2021, bo naše delo potekalo predvsem kot druženje vseh nas, ki nam je blizu pisana beseda. Pri Bralni znački (april), ki je bila v letu 2021 prekinjena, bomo znova sodelovali s Knjižnico Litija (april).

Potrebujemo novih idej in novih moči, kajti le tako bo tudi literarna skupina uspešno nadaljevala svoje delo v novem desetletju delovanja, gostovala v obeh domovih za ostarele in na drugih prireditvah ter znova organizirala strokovno ekskurzjjo in ogled poletne gledališke predstave na Studencu.

  Iva Slabe, vodja kulturne sekcije

Tudi tokrat so citrarji in pevke Mavrice združili moči in 28.septembra pripravili v Kulturnem centru prijeten in pester koncert. Oboji so imeli s pripravami zaradi dve in pol letne pavze in neprijetnih razmer tudi v tem jesenskem času, kar nekaj težav, vendar sta obe njuni vodji, tako umetniška vodja citrarjev Anita Veršec kot zborovodkinja Marjana Kolar, srčni in odločni. Njuna volja in prijateljski pristop premagujeta vse težave.

Tako so z litijskega odra znova zazvenele citre, občasno je njihov zvok dopolnila violina Petra Napreta in harmonika Dušana Kotarja. Nekaj skladb pa sta z orkestrom zapela Beti in Janez Prašnikar.

Pevkam Mavrice sta priskočila na pomoč Dušan Kotar in Peter Pirc, ko pa so vsi nastopajoči združili svoje moči ter skupaj zaigrali in zapeli, je bil večer popoln. Še poseben vtis je pustila skladba Cvetje v jeseni, posvečana Jani Grošičar ter pesem Zagorski zvonovi, ki je zazvenela za Branko Vidmar, Anito Trančar in Miro Majcen. Vse gospe, članice našega društva, so se v preteklem letu poslovile, ostale pa v srcih svojih citrarskih in pevskih prijateljev.
                                                                                                                                                    Iva Slabe

V marcu preteklega leta je ob deseti obletinici delovanja Literarne skupine DU Litija izšla knjiga z naslovom „Utrinki iz našega življenja“, ki pa zaradi epidemije ni zares ugledala luč sveta. V društvu smo se odločili, da združimo predstavitev naše knjige ter slavnostno podelitev priznanj zaslužnim članom društva. Ta so običajno podeljena na letnem zboru članov, zadnji dve leti pa je zbor članov potekal po spletu.

Prireditev smo izpeljali 23.septembra v veliki sejni sobi Občine Litija. Veseli smo, da so bili odlomki iz naše knjige, ob zapetih in zaigranih skladbah naših članov in zboru Mavrice, kulturni dodatek ob podelitvi priznanj našim prizadevnim članom društva

Literarna skupina
                                                                                                                                      

Nisi visok kot je Triglav,
za nas občane pa si še bolj svetal.
Ni te ustvarila narava,
porodila te je človeška glava.

So ti strokovnjaki koordinate določili,
umetniki z obeležjem dopolnili.
ljudje pa so dali dušo ti,
saj prireditev v nedrih tvojih
se iz leta v leto več zgodi.

In danes smo tu se pevci zbrali,
še goste s sabo pripeljali,
da bi se ti skupaj poklonili
in te s pesmijo počastili
ob tvoji 40 letnici,
litijski upokojenci.

V nedeljo, 13. septembra, je DU Litija v sodelovanju z JSKD območno izpostavo Litija in Društvom GEOSS, pripravilo na GEOSS-u slovesnost, v počastitev njegove 40 letnice.

Letošnja prireditev je bila zaradi PCT pogoja nekoliko okrnjena, a nič manj prijetna in domoljubna. Sodelovali so MePZ in Mavrica našega društva ter ŽPZ U3 iz Sevnice. Zapela pa je tudi pevska skupina literane skupine iz našega društva.

Oba predstavnika Društva GEOSS sta nas prijazno sprejela in namenila nekaj vzpodbudnih besed, prav tako je bil z nami novi vodja JSKD Območne izpostave Litija, Darko Vidic, ki je sam odličen pevec, tokrat pa se je izkazal tudi kot soorganizator.

Prireditev je bila pripravljena v posebnih okoliščinah, vendar smo bili zadovoljni, da nam je uspelo.
                                                                                                     Pevci in pevke DU Litija

Leto 2021 je za našo Literarno skupino slabo. Sprostitev kovid ukrepov je bila kratkotrajna in v času, ko naših običajnih nastopov ni bilo mogoče izpeljati. Uspela so nam le občasna srečanja, kjer smo se dogovorili o izvedbi prireditve Podelitev priznanj  in predstavitev knjige  „Utrinki iz našega življenja“ in organizaciji letošnje strokovne ekskurzije, kamor smo se odpravili 13. septembra 2021.

Tokrat nas je pot vodila na Notranjsko, kjer smo najprej v Velikih Laščah obiskali Spominsko sobo Frana Levstika in Josipa Stritarja. Njuno življenje in dela nam je na zelo prisrčen in spontan način predstavila vodička Slavi. Tudi zapeli smo in to pesmi, katerih tekst sta napisala oba slavna literarta.

Osrednji del ekskurzije pa je potekal na Trubarjevi domačiji na Rašici. Vsi poznamo Trubarja kot avtorja prvih natisnjenih knjig v slovenskem jeziku, Katekizma in Abecednika. V njegovi spominski sobi pa smo ob pripovedi vodiča izvedeli še veliko več. Vsebina njegove spominske sobe je razdeljena na tri sklope. Na zidovih je fragmentaren pregled skozi Trubarjevo življenje in delo. Z odlomki iz njegovih knjig in risbami so označene glavne postaje njegove življenjske poti. V stebrih so zbrani in razstavljeni vsi posnetki Trubarjevih knjig od leta 1550 do leta 1986. V vitražnih oknih, najdragocenejšem delu sobe, pa so upodobljeni vsi najpomembnejši Trubarjevi sodobniki.

Kljub temu, da lahko o Trubarju danes preberemo kjerkoli, se živa beseda in doživetje posebnega ambienta še posebej vtisneta v spomin.

Obiskali smo še Škrabčevo domačijo v Hrovači, kjer se je rodil pater in jezikoslovec, Stanislav Škrabec. Gre za avtentično ohranjeno bivalno okolje in primerjavo bivalne kulture nekoč in danes. Avtetično rojstno hišo dopolnjuje  moderno obnovljeno  gospodarsko polopje, ki ima prvotni videz le na zunaj, notranjost pa je sodobno urejen prostor za srečanja in prireditve.  V zgornji etaži je zanimiva, miniaturna galerija slovenskaga kiparja Mirsada Begića.

Dan smo prijetno zaključili ob skupnem kosilu in se dobre volje in z obnovljenim znanjem, vrnili domov.

  Iva Slabe

Tako kot lanskega junija, smo tudi letos, po rahljanju ukrepov zaradi epidemije, organizirali srečanje Mešanega pevskega zbora DU Litija. Dobili smo se 27. maja v gostilni Kovač. Imeli smo delovni sestanek s kosilom in sprostitev ob živi glasbi.
V uvodu sta pevce pozdravila naša predsednica Irena Kramar in predsednik zbora, g. Franci Majcen. Besedo je nato predal Ivi Slabe, ki je pevce je seznanila s projekti, ki nas čakajo do novega leta. Nekaj nastopov bo potrebno nadoknaditi zaradi lanskega izpada, še posebej pa se moramo pripraviti na slavnostno akademijo ob 70 letnici našega društva.
Vsi pevci smo bili cepljeni, zato je moja odločitev, da se v juniju pričnemo »upevati«, ali drugače, da se pripravimo na jesenske, zelo aktivne vaje. Vesela sem bila, da se je srečanja udeležila večina pevcev, ki se prav tako kot sama zavedajo, da je pred nami zahtevna sezona. V letu dni smo izgubili pet članov zbora. Tri pevke so se za vedno poslovile, dva člana pa sta se odločila prekiniti s prepevanjem. Pri Mavrici se je število pevk tako zmanjšalo, da bomo zmogle zgolj troglasno petje, dokler se situacija ne izboljša. Tudi pri mešanem zboru so nastale težave. Ostala sta zgolj dva basista in potrebno bo poiskati zunanjo pomoč.
Pevci so informacije sprejeli zelo pozitivno in nihče ni imel nobene pripombe. Zagotovili so, da bodo redno obiskovali vaje, da naloge opravimo čim bolje.
Po vseh informacijah, smo skupaj nazdravili na uspešnejšo in neprekinjeno sezono 2021/22, tako vaj, kakor tudi nastopov.
Ob tej priliki smo se spomnili tudi slavljencev, ki v letu 2021 praznujejo okrogli jubilej. Kar tri pevke, Milena Koprivc, Angelca Zupan in bivša pevka Mari Češek, so dopolnile 80 let. Njo smo presenetili z obiskom in torto v domu Tisje, teden dni nazaj.
Trojico okroglih jubilejev je dopolnil Ivan Šircelj, ki bo v septembru praznoval 70. rojstni dan. Slavljence smo skromno obdarili in jim ob torti, na kateri je bil seštevek njihovih let in imena, zapeli Vse najboljše! Za dodatno dobro voljo sta poskrbela naša instrumentalista Dušan in Peter. Zaplesali smo in videlo se je, kako so pevci to srečanje komaj čakali.
Z junijem pa smo pričeli tudi z vajami, ki potekajo ločeno, ob torkih ženski del, ob sredah moški del. Dolžina vaj je odvisna, kako dolgo zdržijo glasilke, ki so imele dolgo pavzo. Potrebno je začeti počasi in ne na silo. Ko ne gre več, vaje zaključimo.
Vem, da nam bo s trmo, vztrajnostjo in pozitivno energijo uspelo, čeprav je bilo začeti skoraj znova težko. Želimo si le, da nas spet kaj ne preseneti.

  Marjana Kolar, zborovodkinja

V novo destletje je vstopil naš dolgoletni član in nesebični sodelavec na številnih področjih našega društva, IVAN JANEZ BLAŽIČ. Njegovega visokega jubileja zaradi posebnih razmer nismo obeležili kot si zasluži in kot bi si žaleli, vendar so prišle naše čestitke in iskrene želje, da še dolgo ostane z nami, iz srca.
Dolgoletna članska sopotnica Mila Grošelj mu je napisala in prebrala nekaj svojih misli, kot zna le ona.

Spoštovani, vedno naš g. Ivan Blažič

Samo nekaj podatkov, da poudarimo tvoje delo, ki je vpeto v delovanje DU Litija.
V članske vrste si vstopil v letu 1988, leta 1990 pa si že prevzel delo predsednika društva, snoval njegovo dejavnost in množil članstvo. Med člane si sejal toplino, vnašal medsebojno spoštovanje, nove zamisli in ideje. Tvoje predsedovanje je trajalo polnih 10 let, potem pa si leta 2000 poiskal pravega človeka, da stopi na tvoje mesto.
A ti nisi odšel na zapeček. Na svoja ramena si prevzemal različna dela v društvu. Leta 2007 si prevzel delo socialne sekcije. Vsa tvoja osebnost z bogato vsebino se je razlila v to delo. Z vsem spoštovanjem povem, da je bilo v socialni sekciji mnogo narejenega. Na noge si postavil skupino optimistov in postal njihov kažipot. Ko se je pokazala želja po učenju igranja na citre, prav nič nisi odlašal s to nalogo. Začel si igrati tudi citre in vztrajal kar nekaj let. Takoj ob nastanku Literarne skupine 2010 pa si postal tudi njen aktivni član.
Ja, bogata je tvoja bera v našem društvu. Veš, nikoli ne bom pozabila besed naše Verice Hauptman, takratne tajnice društva, ki je dejala »Naš predsednik je dober kot kruh. Kruh narejen z ljubeznijo je iz najboljše moke.« Resnica teh besed še danes živi in je oplemenitena z žlahtno patino vseh preživetih dni tvojega dela v društvu.
Za tvojih 90 let ti povemo, da nam je lepo pri srcu, ker si naš in med nami. Si človek z veliko začetnico in vedno odprtih dlani za ljudi.
Hvala ti, od srca, da bi tvoja vez z nami še trajala, saj devetica ni težja od osmice, naj ti desetica ponudi svoje lice.
Srečno!

Mila Grošelj

V IMENU DRUŠTVA UPOKOJENCEV LITIJA ISKRENE ČESTITKE IN
NAJ TI ZDRAVJE ŠE DOLGO SLUŽI!

Vedno znova se v naši sekciji trudimo ponuditi kaj novega, nekaj, kar bi pritegnilo pozornost in obogatilo naš vsakdan. Radi bi pridobili nekaj novih članov in številčnejše obiskovalce naših prireditev in predavanj, kjer se trudimo, da je za vsakega nekaj. Veseli bi bili tudi vaših pobud in ocen. Le tako bi bili prepričani, da delamo dobro, saj se trudimo za vas, člane našega društva.

Pevci (Mavrica in MePZ)/ zborovodkinja Marjana Kolar, predsednik Franci Majcen

V preteklem letu, po številnih izgubah, ki sta jih doživela oba zbora, pevci z optimizmom zrejo naprej in se zahvaljujejo vsem, ki so se jim pridružili in vabijo še vse, ki bi se radi imeli z njimi lepo na:

 rednih tedenskih vajah

 nastopih (Zbor članov, vabljeni nastopi v občini in izven nje)

 22. srečanju UPZ Zasavja in Posavja na Vačah /april

 Dnevih medgeneracijskega sožitja na GR Ljubljana/maj

 jesenskem koncertu/ november

 zaključnem izletu/junij

Citrarji/ umetniški vodja Anita Veršec, prof., predsednica Milica Penčur. V novem letu poskušajo pridobiti nekaj novih citrarjev, ki bi zapolnili vrzel, nastalo zaradi prenehanja nekaterih dolgoletnih članov. Odločite se za ta prekrasen instrument. Nikoli ni prepozno. Njihovo delo obsega, poleg individualnih vaj:

 vsakotedenske vaje orkestra

 nastope duetov ali manjših zasedb na internih prireditvah društva in Občine Litija in aktivno sodelovanje v Literarni sekciji in njenih prireditvah

 samostojna koncerta Srebrnih strun v Domžalah in KC Litija (maj)

 nastopi ob izrednih povabilih

Literarna skupina/ vodja Iva Slabe, namestnik Milan Amon. Leto 2020 bo poskušala skupina obeležiti s posebnim dogodkom, izdajo svoje 3. knjige „Utrinki iz našega življenja“. Število udeležencev je zadnjih pet let nespremenjeno, kar pa ne pomeni, da nismo veseli novih članov in novih idej. Srečujemo se na:

 mesečnih srečanjih

 predavanjih naših članov ali vabljenih gostov

• priložnostnih samostojnih prireditvah v društvu in izven njega

 vsakoletni strokovni ekskurziji

 srečanjih Bralne značke v sklopu Knjižnice Litija

 pripravi in vodenju prireditev v sklopu DU

Z besedo predaja človek človeku svoje misli, z glasbo pa napolni njegovo dušo. Oboje je za naše življenje kot kruh.

Iva Slabe, vodja kulturne sekcije