S A N J E

Vsakič sproti mi pove telo
kako se osem križev nese na goro,
ko dosežem vrh planine, stare si odprem spomine.

Kako je zlahka šlo v dvoje,
kjer gorski veter svojo pesem poje,
kam odšle so tiste lepe sanje,
ki polepšale so sicer trdno spanje.

In kako je zdaj ?

Na vsaki skali kdo sedi,
in v novi telefon strmi,
po digitalni poti hodi,
ki le v prazno čustvo vodi.

Kje je danes tista fantazija,
ki se vrh gora razvija,
v čas spominov so se preselile sanje,
ko smo nekoč zvesto verjeli vanje.

Slavka Matoz