POHOD NA SV. PRIMOŽA NAD KAMNIKOM
V soboto, 12. 9. 2026, smo se člani planinsko-pohodniške sekcije odpravili na pohod na Sv. Primoža nad Kamnikom, ki je priljubljena izletniška in romarska točka na nadmorski višini 826 metrov.
Jutro je bilo po dežju prijetno, kmalu se je pokazalo sonce, ki je s prijetno temperaturo ogrelo nas pohodnike. Ko smo z avtobusom prispeli nad Stahovico, smo se dobre volje odpravili proti vrhu. Do cerkve nas je vodila lepa pot, ki je bila ponekod nekoliko bolj zahtevna. S Stahovice smo v dobri uri in pol prišli do cilja. Na pobočju stojita cerkvi sv. Primoža in Felicijana ter nekoliko višje še cerkev sv. Petra. Kraj ima dolgo in bogato zgodovino. Prva cerkev je na tem mestu stala že v 12. stoletju, Sv. Primož pa je bil že v srednjem veku pomembna romarska pot.
Posebno vrednost daje kraju cerkev sv. Primoža in Felicijana, ki jo krasijo čudovite poznogotske freske iz leta 1504. Cerkev velja za enega pomembnejših spomenikov poznogotskega slikarstva v Sloveniji. Nad njo stoji cerkvica sv. Petra, ki je zanimiva zaradi poznogotskega poslikanega lesenega stropa, enega najstarejših in najlepših primerov te vrste v Sloveniji.
Po ogledu cerkva in okrepčilu smo uživali v soncu ter lepih pogledih na okoliške hribe in Ljubljansko kotlino. Bilo je prijetno, vendar je bil čas, da se odpravimo nazaj v dolino, kjer nas je čakala malica.
Polni lepih vtisov in dobre volje smo se nato zadovoljni vrnili domov.
Drago Belja
POHOD NA SVETI MOHOR
V soboto, 26. septembra 2026, smo se člani Planinsko – pohodniške sekcije DU Litija podali na pohod na Sv. Mohor nad Kranjem. Z avtobusom smo se odpeljali mimo Kranja do vasi Javornik, kjer smo popili jutranjo kavo, nato se odpeljali še do vasi Čepulje, kjer je bil naš start pohoda. Sv. Mohor stoji na razglednem hribu z nadmorsko višino 952 m. V jasnem
vremenu se nam je nudil lep razgled po okoliškem hribovju, malo dlje se nam je prikazovalo Škofjeloško in Cerkljansko hribovje do Ratitovca, še dlje pa so se videle Karavanke in Kamniško – Savinjske Alpe. Na Sv. Mohorju ni planinske koče, je pa cerkev in opuščena kmetija, pri kateri so klopi, kjer se je možno odpočiti in okrepčati iz nahrbtnika. Od tu smo se vrnili do Javornika, na kmetiji odprtih vrat Pr’ Končovc pa so nam postregli z obaro in žganci. Naša spremljevalka dobra volja je bila z nami vse do vrnitve v Litijo.
Alojz Kavčič
