TRIJE DECEMBRSKI DOBRI MOŽJE

Praviloma mrzlega meseca decembra, ali po starem grudna, nas obiščejo trije dobri možje. Se jih še spominjate?
(Po zapisu  Gregorja Baškoviča)

Stari dobri Miklavž

Miklavževanje je šega, ki je poznana po celotnem alpskem prostoru. Fantje so se na predvečer godu sv. Nikola, to je 5. decembra, preoblekli v parklje in skupaj z Miklavžem rajali po ulicah in hišah. Pričakovanje Miklavža je vedno vzpodbujalo otroško domišljijo. V večerih pred Miklavžem si še danes rdečo zarjo razlagamo tako, da pravimo, da Miklavž piškote peče.
Miklavž je predvsem priljubljen med otroki, ker prinaša darila. Včasih ti darovi niso bili dragoceni, šlo je za simpatične manjše darove. Ponavadi so bili to sadje in orehi, poredni otroci pa so včasih dobili tudi samo šibo. Darila so dobili v nogavico, kapo, pleteno košarico ali na krožnik
Dandanes se miklavžuje dokaj podobno kot včasih, mogoče smo le pozabili na to, da je smisel vsega v tem, da ohranjamo stike z družino, da ni najbolj pomembno, koliko zapravimo za darila. Pomembni sta ljubezen in skromnost.

Dobrotnik Božiček

Drugi dobri mož nas obišče 25. decembra. Navada je, da postavimo božično drevo, včasih je bilo razširjeno krašenje z zelenjem, kot so smrečje, bršljan, božje drevce, omelo, zimzelen in mah. Te rastline imajo bogato simboliko še iz predkrščanskih časov. Danes pod božično drevo postavimo jaslice, ki prikazujejo prizore Kristusovega rojstva, poklonitev pastirjev in treh kraljev. Na božični večer, imenovan tudi sveti večer, je še danes ponekod v navadi blagoslov hiš in poslopij s kadilom in blagoslovljeno vodo.
Na vseh koncih Slovenije pripravljamo na ta večer tudi različne božične jedi, ki se razlikujejo od pokrajine do pokrajine. Včasih so bile te jedi skromnejše. Ob polnoči je v cerkvah posebna maša, ki se imenuje polnočnica in se začne z vsem znano Sveto nočjo. Božič je povsod po svetu tipičen družinski praznik, kjer ne manjka dobre hrane in daril.

Dedek Mraz

Zadnji decembrski dobri mož nas obišče v novoletnem obdobju. Dedek Mraz naj bi po drugi svetovni vojni postopoma nadomestil Miklavža in Božička. Njegovo ime je dobesedni prevod ruskega deda Moroza Za njegovo podobo v Sloveniji je poskrbel slikar Maksim Gaspari. Poznamo tudi njegovo pesem Siva kučma, bela brada, ki jo je napisal Janez Bitenc in jo vsi otroci še dandanes prepevajo.
Novoletni čas zaznamuje poleg daril tudi uporaba različnih simbolov za srečo. Mušnice, pikapolonice, škrati, štiriperesne deteljice, zvonovi, sveče, podkve, dimnikarčki, prašički in slončki so nepogrešljivi motivi, ki prinašajo srečo v novem letu, ki je hkrati tudi nov začetek, kjer naj bi zavrgli vso staro navlako in zaživeli z novim upanjem

 

DU Litija

Naslov:
Jerebova ulica 3,
1270 Litija

Telefoni:
08 381 81 63
040 983 988

E-mail:
info@dulitija.si

TRR: SI56 6100 0000 9412 063 pri Delavski hranilnici
Število ogledov:
2254000

© 2010-2023 Društvo upokojencev Litija | Ureja Iva Slabe, oblikovanje in postavitev Adi Slabe