Po Solčavskem

S spremljevalcem Milanom smo osvojili že kar nekaj manjših vrhov na Solčavskem, pa tudi Potočko Zijalko pod mogočno Olševo. Vedno v lepem vremenu. Tokrat pa; kar naenkrat je prišel mrzel konec prevročega poletja.

Na programu Milana Amona je bil 14.9. obisk Strevčeve peči ob panoramski cesti proti Pavličevem sedlu. Vso pot do Solčave smo ob Savinji opazovali razdejanje, ki ga je naredila narasla reka ob lanskoletnih poplavah. Narava se še dolgo ne bo opomogla, enako ljudje. Kakor hitro smo se začeli vzpenjati po panoramski cesti, smo kmalu naleteli na prvi sneg, ki je pobelil travo, na gorah naokoli pa je bila že lepa snežna belina. Ko smo izstopili iz avtobusa, je začelo močno pihati, pa smo se vseeno pogumno odpravili proti cilju. Nekaj se nas je  obrnilo pri prvi večji spolzki strmini, ostali pa so odnehali pod vrhom. Bilo je prenevarno. Po poti do koče, kjer nas je čakala topla malica, smo se nekajkrat ustavili pri izviru železne vode in zaradi lepih razgledov. Ker pa je postalo megleno in deževno smo pohiteli v prijazno gostišče Majerhold. Tam bi zaradi mraza, vetra in vlage najraje zlezli na toplo lončeno peč. Kljub vsemu je bil ta, bolj izlet kot pohod, zanimiv, saj je lepa narava vabljiva v vsakem vremenu.